Nikki

Počivaj v miru prijatelj moj!

Zasluženi pokoj

Kar štirje pari so šli v pokoj. Mizuno 17 – s katerimi sem pretekel 1 maraton. Mizuno 19 so bile z mano v Berlinu. Že tam so bile precej strgane.

Mizuno 14 – na 14 Ljubljanskem maratonu. In Nike Pegasus , ki so bile superge zimske sezone in z mano za MKM2016, pa mislim tud v Radencih.

Tek trojk

Tudi letos sem šel na daljšo različico – 29km. Tokrat z Rafaelom in Alešem. Vreme lepo sončno, idealno za gozd, po odprtem pa morda celo nekoliko prevroče. Začelo smo podjetno – prvih 13km je minilo v tempu 4:45, v povprečju. Malce pred Urhom smo se zaklepetali, tam je bil tempo okoli 4:50.

Po klancih sem šel zmerno – vsaj jaz – po Golovcu pa tudi nisem pritiskal. Ta del je bilo res lepo teč.

Najbolj zoprn del mi je čisto na koncu Golovca, po klancu navzdol. Ni blagodejno vplival na moja kolena.  Nato pa po Hradeckega proti Prulam, kjer se rahlo spušča, zato lahko pritisneš na “gas”. Zadnja 2km je bil tempo 4:35, pa kar se mene tiče bi šlo tudi hitreje.

Čas na koncu – 2:27:25. Mislim, da smo bili 33 skupno in 12 v svoji kategoriji. Lepo!

Rim–turistični del.

Red je in spodobi se, da opišem tudi turistični del Rimske avanture. Torej… Pot je potekala nekoliko drugače kot v Berlin. V sredo 29.4 smo se z avtom odpravili v Trst, ter od tam z letalom v Rim. Stanovanje smo najeli relativno blizu glavne železniške postaje Termini, zato smo se z avtobusom odpravili iz letališča, ter od tam peš do stanovanja.

Popoldan je bil namenjen bolj “ekstistenčnim” potrebam: iskanje trgovine, hrane… V neposredni bližini sta bila dva kulinarična bisera: picerija “Pinsere” in slaščičarna “Gelaterira La Romana”. Vrhunsko! Pa še malo po okolici smo se sprehodili.

Četrtek. Plan je bil obiskati Kolosej ter se nato s podzemno zapeljati po štartne številke. Za Kolosej presenetljivo ni bilo pretirane gneče, tako da smo si ga ogledali po dolgem in počez.  Od tam pa na sejem po štartne številke. To je bilo relativno daleč, predzadnja postaja podzemne. V neposredni bližini naj bi bil tudi akvarij, ki pa je očitno poniknil. Tudi domačini niso nič vedeli o tem… No skratka sejemsko dogajanje je malce razočaralo. Del mesta, kjer je bilo to je bil zgrajen v času fašistične Italije, kar se je lepo videlo na arhitekturi. Dan smo končali v nakupovalnem središču Euroma2.

Petek, je bil kar se hoje tiče najbolj naporen. Prvo smo šli pogledat Rimski forum. Od tam na Palatinski grič. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno, lepo toplo sončno. S Palatinskega griče je bil prekrasen pogled na Rim

Od tam smo šli na Kapitolski grič (v ozadju), potem pa sprehod do vodnjaka Trevi, nato do Panteona,  ter do trga Navona. Predvsem slednji je mene najbolj navdušil. Od tam pa, sicer s podzemno, še do Španskih stopnic. No, nekateri so imeli še moči za obisk trgovin. Večerja pa zopet pizza in sladoled na že znanih lokacijah.

Sobota. Zaradi težkih nog prejšnjega dne in prihajajočega maratona, sem se odločil, da se bom šel turista samo pol dneva. Začeli smo z Vatikanom, ampak samo ogled trga. Vrsta za ogled cerkve sv. Petra se je vila čez cel trg – po mojem je bilo 2-3 ure čakanja. Od tam smo šli pa do trdnjave Sant’Angelo. Toplo priporočam. Na poti nazaj smo šli še pogledat baziliko Papale di Santa Maria Maggioreo.  Od tam sem šel domov, otroci tudi, Zorana pa po trgovinah.

Nedelja. Kot rečeno sem si šel v dežju pogledat vse rimske znamenitosti še enkrat. Zvečer pa v pizzerijo “Il coure del Napoli”. Na več kot zasluženo pivo in pizzo.

Ponedeljek. Zjutraj na postajo, avtobus, letalo, avto in v Sežani na kosilo. In to je to.