Pot na Dansko - drugi del

Drugi večji odsek je bil od Strasbourga do Aachna. Stvari, ki še jih nismo počeli 

• Privošliti si belgijsko pivo na belgijskih tleh

• Obiskati tri države v enem dnevu. (pravzaprav smo 4 ker smo štartali iz Francije). 

• Večerjati v vietnamski restavraciji. 

Naslednje jutro pa spet na pot. Kaj dosti ni za povedati. Iz Achna proti Hamburgu, vmes pa smo dan preživeli v nekem “outlet storu” V Hamburgu smo samo prespali, nato pa do Copenhagena. Šli smo preko “Vzhodnega mostu”

Pot na Dansko

Letos ni bilo klasičnega dopusta. Prestolonaslednico smo selili  na sever. Pot na Dansko smo torej združili s popotovanjem po Evropi.

 

Pravzaprav je bila vmesna postaja, kraj pa smo si izbrali zato, ker naj bi bil tam velik akvarij. No pa ni bilo akvarija, samo 3D kino. 

 

  

Strassburg, Francija. Je bila baza za naša popotovanja po Alzaciji. 

• Strassburg

• Grad Haut-Kœnigsbourg 

• Colmar

• Trdnjava de Mutzig

Seveda ne smem pozabiti na fantastični tek po parku Le Jardin des Deux Rives iz Francije preko mostu v Nemčijo in nazaj 😀

Tretja postaja je bila improvizacija. Kako iz Francije na Dansko: preko mostu, s trajektom… Ključno vprašanje pri reševanju optimizacije poti je bilo tudi število “outlet shopov” na poti. Tako da odločitev je padla, da gremo preko Belgije v Aachen (prespimo) ter nato preko Hamburga (prespimo) po kopnem na Dansko.

Barcelona

Po slabih dveh letih spet nazaj v Barcelono. V bistvu je nisem prav dosti videl, kajti prišel sem v sredo popoldne, v petek zelo zgodaj zjutraj pa sem imel že letalo nazaj. Četrtek sem pa tako ali tako presedel na partnerske srečanju.  Barcelona pa je le bila...

 

Tek trojk

Teka trojk sem se kar malo bal. Svoje tekmovalne apetite sem že nasitil, sedaj bi pa to moral biti tak lep, uživaški tek. Sploh po lansko letni izkušnji, ko smo dirjal kot norci. 

Tako da letos, sem se na daleč, široko, jasno in glasno izogibal trojk, ki bi imele kakršne koli tekmovalne ambicije. Na koncu je Aljaž (ja tisti, ki ga lansko leto ni bilo) predlagal Ingrid. No ja, OK, to bi šlo. Tam okoli 1:05 do 1:10 je pisalo v pogodbi. 

“Mare boš ti držal tempo, k maš uro”, “OK ni problema, 5:00”… Že pri Robovem vodnjaku sem jih gledal v hrbet. Gas, kot da je zastonj pivo na koncu. “Mal hiter gremo…” sem rekel na Poljanskem nasipu, ko sem ju ujel. Potem smo se malce umirili, in z zmernim tempom 4:50 prišli do Golovca. Tam pa spet, kot da je zastonj voda na vrhu. Na vrhu sta me čakala, po klancu dol pa spet. Sploh tisti zadnji del, kjer jaz vedno malo bremzam, sta mi ušla za približno 200m. 

Maj čem, zadnja 2 km sem pritisnil in ju s tempom 4:15 ujel par sto metrov pred ciljem (skoz sem na uro gledal! ) 

Čas na koncu 59:40.  22 v mešanih trojkah!

Krepko pod tistih planiranih 1:05.

Prvi maj

Po ne vem kolikem času, sva (tokrat sva) šla spet na morje za prvomajske praznike. Sicer ne morem pisati o nekih ekstremnih temperaturah; za kopat se ni bilo. Sprehodi, tek in ostalo pa je bilo fajn. 

 

Beograjski maraton.

Lansko leto v Banjaluko, letos v Beograd. Lansko leto sem imel velika pričakovanja, letos sem se pa enostavno veselil teka. Vedno sem si želel odteči ta polmaraton, predvsem zato, ker poteka po znanem kraju. 

Pričakovanja pa: a) hitreje kot Kraški, b) hitreje kot LM, c) pod 1:42:30. Forma je bila boljša, ampak še vseeno nisem vedel kaj naj pričakujem. Poleg tega pa ima Beograjski maratan še eno "težavico". Štart je na Terazijah in prva 2km je navzdol. Cilj je prav tako na Terazijah in zadnja 2km je navzgor... Izkušnje Kraškega maratona so me naučile, da zadnji kilometri v klanec niso naj hitrejši. 

Skratka vreme skoraj idealno. Zjutraj je bilo 6-7°C, kasneje pa se je ogrelo na 10℃. Hotel je bil relativno blizu, tako da smo šli na štart kar iz hotela. Malce mraz je bilo na začetku. 

Čeprav je BG maraton številčno nekoliko manjši kot Ljubljana in čeprav so ulice široke, je bila prva dva km kar gužva. Še posebaj tam, ko smo zavili proti Slaviji. Dejansko se je dalo teči, šele ko smo šli čez Brankov most v Novi Beograd. Potem sem tekel do 10km precej konstantno - tempo okoli 4:45 min/km.  Tekli smo mimo parih restavracij, kjer sem bil... 

Na 10km sem imel čas 47:35 kar je bilo kar OK. Redno sem pil in jedel gele. Utrujenosti še nisem čutil, klanca pa sem se še vedno bal. Meni zanimiv del teka je bil čez most na Adi. Sicer se polovico mostu rahlo vzpenjaš, polovico pa spuščaš. Na koncu mislim, da sem tekel okoli 4:35. 

Tam nekje na 18km sem se začel malce šparati za klanec, ampak potem, ko sem šel enkrat čez Brankov most in mimo Tržnice sem pritisnil. Bilo je še manj kot 2km. Ampak ko smo obrnili proti cilju, cca 800 m prej, pa kot da se je cesta na navpišno postavila. Kakšni 50-80m je bilo strmega klanca... Do cilja pa samo še gas. 

Končni čas 1:41:20.  ABC cilji doseženi, zadovoljen in ne preveč utrujen. Dejansko se bi dalo tudi malce hitreje iti, ampak klanec na koncu me je prestrašil. 

Priština

Po slabem letu, spet v osrčju zahodnega Balkana. Gneča še vedno nepopisna, ulice še vedno umazane, še vedno na veliko gradijo, ljudje pa še vedno prijazni...

Rovinj

Nekdo je praznoval Abrahama in si je zaželel iti na izlet. In smo šli: Limski kanal, Rovinj, Kringa.
Lepo vreme, idealno za sprehod. Na kosilo smo šli v restavracijo Danjeli v vasi Kringa. Niti slučajno po naključju ne zaideš tja... tako je skrito. Hrana pa dobra, prava istrska.

23 Ljubljanski maraton

Ljubljanski maraton. Niti ne vem kateri po vrsti je bil... Vem pa sledeče: moja pričakovanja pred tekom so bila nikakršna. 

Desna stegenska mišica, ki me je začela mučiti septembra je še vedno zelo aktivna. Zato pravzaprav nisem imel nič treningov. Tu pa tam sem kaj odtekel, nato pa par dni šepal in počival. Teden pred Ljubljanskim maratonov sem se "šparal" in nič tekel. Z nogo je bilo sicer OK, ampak sem vedel da se bo po nekaj kilometrih oglasila. 

Vremenska napoved je bila dež z nekoliko več dežja. In res, že na štartu nas je pralo kot za stavo. Imel sem neko pelerino za enkratno uporabo, ki sem jo pred startom odvrgel.

Začel sem brez problemov s tempom 4:45-4:50, kar je bilo sicer nekoliko hitreje kot sem planiral, ampak ni bilo težav. Skušal sem teči nekoliko bolj po prstih, ker je nekoliko lažje za nogo. Nič ne rečem, kmalu sem jo čutil ampak ni bilo težav. Na 3km se je celo sonce sramežljivo prikazalo...

Tempo sem držal brez težav do nekje 13-14km. Potem pa se je začelo...(tudi deževati je spet začelo) Leva noga me je že pošteno bolela, mogoče sem bil celo malo utrujen. Skratka na trenutke sem imel občutek da bolj šepam, kot tečem. Parkrat sem skušal še malce pritisniti, ampak enostavno več kot par 100m ni šlo. Pri vsakem nekoliko hitrejšem tempu se je bolečina povečala... Tempo zadnjih 5-6 km ni bil ravno bleščeč...

In ja, čas na koncu je bil 1:44:10, kar je pravzaprav najslabši čas, če odmislim prvi maraton. Prav zadovoljen ne morem biti, pretekel sem pa le. 

Tekaški tabor

Tudi letos sva se udeležili tekaškega tabora pri Novigradu. Ista lokacija kot lansko leto. Vreme toplo, morje za plavat (kar sem tudi storil...), družba odlična... In zadnji poizkus sanacije noge. Kakšni deset dni prej nisem nič tekel, niti lažjega teka, v upanju da bo zadnja desna mišica dal mir. Pa ni! 

V petek smo začeli z ogrevalnim tekom, cca 7-8 km z pogovornim tempom. Po dobrem kilometru sem videl, da to ne bo OK. Sicer sem odtekel, ampak bolečina je bila nazaj. Tek pod 1:30 na LM se je prestavil v bližnjo ali daljno prihodnost. 

Ker počitek ni pomagal, sem se odločil da bom tekel kolikor pač lahko. In kot pravijo kamor je šel bik naj gre še štrik. Famozne 800ke v klanec so bile okoli 3:20, samo dol je bilo boleče in počasno. Pa tudi na daljšem teku sem končal na 10km... 

Drugače pa razen teka vse super. Samo Oktoberfest je bil preglasen, tako da smo pivo spili zunaj. 

Beograd

Po več kot letu dni spet krajši obisk v Beogradu. Imel sem predavanje na RISK konferenci. Drugače pa nič posebnega.

Krakow

Okoli 14.9. sem bil par dni v Krakow-u. Prišel sem v sredo zvečer, nazaj pa sem šel v petek zjutraj. Samega mesta, žal, nisem kaj dosti videl. Kolikor sem pa videl je pa lepo.

Reka Visla

Sofija

Po dolgem času spet v Bolgariji. Ampak tokrat je bilo res na hitro: letališče-hotel-pisarna-letališče...

Za pivo je bil čas šele na letališču...

Rim–turistični del.

Red je in spodobi se, da opišem tudi turistični del Rimske avanture. Torej… Pot je potekala nekoliko drugače kot v Berlin. V sredo 29.4 smo se z avtom odpravili v Trst, ter od tam z letalom v Rim. Stanovanje smo najeli relativno blizu glavne železniške postaje Termini, zato smo se z avtobusom odpravili iz letališča, ter od tam peš do stanovanja.

Popoldan je bil namenjen bolj “ekstistenčnim” potrebam: iskanje trgovine, hrane… V neposredni bližini sta bila dva kulinarična bisera: picerija “Pinsere” in slaščičarna “Gelaterira La Romana”. Vrhunsko! Pa še malo po okolici smo se sprehodili.

Četrtek. Plan je bil obiskati Kolosej ter se nato s podzemno zapeljati po štartne številke. Za Kolosej presenetljivo ni bilo pretirane gneče, tako da smo si ga ogledali po dolgem in počez.  Od tam pa na sejem po štartne številke. To je bilo relativno daleč, predzadnja postaja podzemne. V neposredni bližini naj bi bil tudi akvarij, ki pa je očitno poniknil. Tudi domačini niso nič vedeli o tem… No skratka sejemsko dogajanje je malce razočaralo. Del mesta, kjer je bilo to je bil zgrajen v času fašistične Italije, kar se je lepo videlo na arhitekturi. Dan smo končali v nakupovalnem središču Euroma2.

Petek, je bil kar se hoje tiče najbolj naporen. Prvo smo šli pogledat Rimski forum. Od tam na Palatinski grič. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno, lepo toplo sončno. S Palatinskega griče je bil prekrasen pogled na Rim

Od tam smo šli na Kapitolski grič (v ozadju), potem pa sprehod do vodnjaka Trevi, nato do Panteona,  ter do trga Navona. Predvsem slednji je mene najbolj navdušil. Od tam pa, sicer s podzemno, še do Španskih stopnic. No, nekateri so imeli še moči za obisk trgovin. Večerja pa zopet pizza in sladoled na že znanih lokacijah.

Sobota. Zaradi težkih nog prejšnjega dne in prihajajočega maratona, sem se odločil, da se bom šel turista samo pol dneva. Začeli smo z Vatikanom, ampak samo ogled trga. Vrsta za ogled cerkve sv. Petra se je vila čez cel trg – po mojem je bilo 2-3 ure čakanja. Od tam smo šli pa do trdnjave Sant’Angelo. Toplo priporočam. Na poti nazaj smo šli še pogledat baziliko Papale di Santa Maria Maggioreo.  Od tam sem šel domov, otroci tudi, Zorana pa po trgovinah.

Nedelja. Kot rečeno sem si šel v dežju pogledat vse rimske znamenitosti še enkrat. Zvečer pa v pizzerijo “Il coure del Napoli”. Na več kot zasluženo pivo in pizzo.

Ponedeljek. Zjutraj na postajo, avtobus, letalo, avto in v Sežani na kosilo. In to je to.

Maratona di Roma

Priznati moram, da sem imel pred Rimskim maratonom kar nekaj treme. Časi na treningih so bili sicer spodobni, ampak v nogah nisem imel toliko kilometrov kot poprej. Ahilova tetiva na levi nogi se je vsake toliko oglašala, da še ni čisto obupala. In kot zadnje, dneve pred maratonom smo prehodili Rim po dolgem in počez… Sem imel kar težke noge. Iskreno povedano, nisem vedel kaj naj točno pričakujem.

Taktika je bila, da začnem s svojimi standardnimi 4:50-4:55. 30 km pod 2:30, potem pa preživim do konca. Realno sem pričakoval čas nekje okoli Berlinskega, vedel pa sem da bi se dalo tudi kaj več.

Dnevi pred maratonom so bili fantastični: sončni, vroči… okoli 22°C. 

V nedeljo 2. aprila pa je bil napovedan dež. Napovedi so se menjale praktično iz ure v uro, od rahlega pršiča, do močnih nalivov.

Start maratona je pri Koloseju -  Via del Fiori Imepriali. To tja sva šla s podzemno, sicer le dve postaji. Vreme oblačno, napovedi okoli 15°C. Idealno za tek. Štart razdeljen v tri zone, z razmikom štarta 5 min. Jaz sem bil v srednji. 

Ob 8:45 start, ki je na začetku izgledal bolj kot hoja. 200m do Piazza Venecia, nato levo po rahlem klancu navzgor (Kapitolski grič) na jug. No in tu smo se kar zaustavili. Ulica široka kod Dunajska, na njem pa 14.000 maratoncev. No in tu so začele prve dežne kaplje. Prvi kilometer izredno počasen – se nisem niti trudil. Drugi kilometer, sem malce skakal levo desno, prehiteval, ampak prav daleč nisem prišel. 3km – komajda sem se prebil mimo balončkov s časom 4:00. Potem pa sem moral na kraj odtočit, in ponovi vajo. Skratka, to so bili izredno počasni kilometri. Mislim, da sem imel čas na 3km 16min in še malo. Takrat se je tudi vlilo, nabirala se luže ob robu ceste, kar je še nekako zožilo progo.

Vatican

Takrat enkrat sem se odločil, da nima smisla s forsiranjem. Časa, očitno, ne morem izboljšati. Grem lepo »na easy«. Lilo je že prav lepo, vsak blisk in grmenje je bilo pozdravljeno s dvigom rok in huronskim »ooooa«. Lepo!

Naslednji kilometri so bili s tempom 5:05. Leva ahilova tetiva je parkrat zagrozila, da se ne bo več šla… tam nekje na 9km me je prav močno zabolelo… 11km je bil najhitrejši 4:49. Od 12-16km smo tekli ob reki Tiberi na sever. Nato levo mimo palače st. Angelo, do Vatikana (17km)… Konstanten tek s tempom okoli 5:05 (vmes spet en postanek za -, ).  Na 21km sem prišel malce pod 1:50.

Do 30km smo potem tekli po relativno širokih cestah, mimo olimpijskega štadiona, tempo konstatnen. Na 29km še en »pit stop«, pred 30km rahel klanec navzgor. Nič dramatičnega. Tu mi je sicer tempo že nekoliko padel (cca 5:08). Pred tem me je sicer rahlo začudilo, kako malo je gledalcev. Res da je bil dež, ampak… No sedaj smo se približevali zgodovinskemu centru Rima in s tem se je tudi večalo število gledalcev.

Piazza Navona

37km je bil na Piazza Navona – eden najlepših delov Rima. Super, a hkrati eden najpočasnejših km. Težava je bila v tem, da so progo zelo zožili. Vzporedno so tekli lahko samo 3 ali 4 tekači. Zaradi česa je tempo spet malce padel. Naslednje 2-3 km sem tekel brez večjih težav, ampak s tempom 5:10-5:15. Obrnili smo na »Piazza del Popolo«, mimo Španskih stopnic in nazaj proti Piazza Venecia. No tam sem že začel pritiskati, čeprav je 41km rahel klanec. Potem pa samo še spust do cilja.

No 41km oznako sem spregledal, zato sem bil za trenutek že malce zaskrbljen nad mojim časom. Vseeno sem kar pritisnil. Po GPS uri je bil to (41,2 -42,2) najhitrejši kilometer s tempom 4:15. 

Kar OK. Končni čas 3:39:00!

Maraton je izredno lep za teč. Predvsem zadnjih 8km, tako zaradi trase kot zaradi publike. 

Split	Time	min/Km	Delta	min/Km
Via Ostiense (5K)	0:26:27	5,17	0:26:27	5,17
Via Rolli (10K)	0:52:27	5,14	0:26:00	5,12
Viale Mazzini (21.097K)	1:49:21	5,10	0:56:54	5,07
Ponte Duca d'Aosta (25K)	2:09:20	5,10	0:19:59	5,07
Viale della XVII Olimpiade (30K)	2:35:38	5,11	0:26:18	5,15
Lungotevere Arnaldo da Brescia (35K)	3:01:28	5,11	0:25:50	5,09
Piazza di Spagna (40K)	3:27:38	5,11	0:26:10	5,14
Via dei Fori Imperiali (FINISH)	3:39:00	5,11	0:11:22	5,10

Zagreb, Beograd

Prejšnji teden je imel Entrust svoj t.i. "Security Day", kjer smo imeli predavanja v Zagrebu in naslednji dan v Beogradu. Zgornja slikca je iz Beograda, kjer je bil lep razgled. V Zagrebu pa ni bilo nikakršnega razgleda. 

Kosovska razglednica

V marcu sem bil po več kot petih letih spet v Prištini. Veliko sprememb, center je zaprt za promet. Ulice nisem niti prepoznal, šele kasneje so mi povedali, da sem tam že bil. Prav tako za lokal, kamor smo šli na pivo. Na splošno se vidi napredek. Pivo pa je še vedno Peja.