Lansko leto v Banjaluko, letos v Beograd. Lansko leto sem imel velika pričakovanja, letos sem se pa enostavno veselil teka. Vedno sem si želel odteči ta polmaraton, predvsem zato, ker poteka po znanem kraju.
Pričakovanja pa: a) hitreje kot Kraški, b) hitreje kot LM, c) pod 1:42:30. Forma je bila boljša, ampak še vseeno nisem vedel kaj naj pričakujem. Poleg tega pa ima Beograjski maratan še eno "težavico". Štart je na Terazijah in prva 2km je navzdol. Cilj je prav tako na Terazijah in zadnja 2km je navzgor... Izkušnje Kraškega maratona so me naučile, da zadnji kilometri v klanec niso naj hitrejši.
Skratka vreme skoraj idealno. Zjutraj je bilo 6-7°C, kasneje pa se je ogrelo na 10℃. Hotel je bil relativno blizu, tako da smo šli na štart kar iz hotela. Malce mraz je bilo na začetku.
Čeprav je BG maraton številčno nekoliko manjši kot Ljubljana in čeprav so ulice široke, je bila prva dva km kar gužva. Še posebaj tam, ko smo zavili proti Slaviji. Dejansko se je dalo teči, šele ko smo šli čez Brankov most v Novi Beograd. Potem sem tekel do 10km precej konstantno - tempo okoli 4:45 min/km. Tekli smo mimo parih restavracij, kjer sem bil...
Na 10km sem imel čas 47:35 kar je bilo kar OK. Redno sem pil in jedel gele. Utrujenosti še nisem čutil, klanca pa sem se še vedno bal. Meni zanimiv del teka je bil čez most na Adi. Sicer se polovico mostu rahlo vzpenjaš, polovico pa spuščaš. Na koncu mislim, da sem tekel okoli 4:35.
Tam nekje na 18km sem se začel malce šparati za klanec, ampak potem, ko sem šel enkrat čez Brankov most in mimo Tržnice sem pritisnil. Bilo je še manj kot 2km. Ampak ko smo obrnili proti cilju, cca 800 m prej, pa kot da se je cesta na navpišno postavila. Kakšni 50-80m je bilo strmega klanca... Do cilja pa samo še gas.
Končni čas 1:41:20. ABC cilji doseženi, zadovoljen in ne preveč utrujen. Dejansko se bi dalo tudi malce hitreje iti, ampak klanec na koncu me je prestrašil.
No comments:
Post a Comment