2000 km

Predlansko leto sem to pisal za božič, lansko leto 12.12... letos pa zadnji dan v letu. No ampak 2000km pa sem vendarle obrnil. Šel sem do obvoznice, manjkalo pa je še 9km. No letos je šlo kar na tesno, predvsem zaradi novembra.

Veseli december

Veseli december je v polnem teku. Temperature zimske, snega malo. Ljubljana okrašena tako kot vedno... Samo Božičkovega teka letos ni bilo. Maček pa, kot vsako leto, pleza po jelki..

Ljubljanski maraton - drugič

Tu je še ena - in edina - slikca z Maratona. To je posnel Primož, ostalih slik pa letos nisem našel.

Prvi sneg

Pa ga imamo. Prvi sneg to zimo... oziroma jesen. 

Ljubljanski maraton

29.10.2017. 23. izvedba Ljubljanskega maratona. Že takoj na začetku leta sem si postavil cilj – pod 1:30. Tam nekje maja sem začel resno delati na intervalih. Jesen je bila relativno dobra. Poškodb ni bilo, je bila pa zadnjih nekaj tednov pristona utrujenost v nogah… Zadnji teden pred tekmo sem malce spustil.

Forma je bila po mojem kar OK. Edino kar bi si lahko želel je, da bi šel prej enega ali dva pol maratona “za probo”. Da vidim, kaj se dogaja po 13-km.

Težave so se začele v četrtek. Najprej rahel prehlad, nato zobobol, katerega rešitev bi bila samo puljenje zoba… pa težave s spanjem… skratka nič kaj optimalna zadnja dva dneva pred tekmo.

Skratka nisem se dosti na to oziral. Plan je bil da grem nekje okoli 4:10 do 10km, nato pa naj bi tempo nekoliko padel (4:15).

Čeprav sem bil relativno spredaj se je spet izkazala gneča na štartu. Prvi kilometer je bilo precej komolčkanja in skakanja sem ter tja. Tempo je bil okoli 4:15. Naslednji 4 km so bili hitri s tempom okoli 4:05-4:09. Na 5 km je bil čas 20:43, kar je bilo cca 4 km hitreje od planiranega. Potem pa po Slovenčevi dol. Ta je bil pa prvi problematični del. Veter je namreč pihal v prsa. V skupini je bil tempo prepočasen, tako da sem se moral boriti proti vetru. Tempo je bil okoli 4:10. Vpliv vetra se je najbolj poznal na 8km, kjer je bil tempo zopet 4:04.

No skratka, na 10km sem pritekel s časom 41:48. No naslednji kilometri so bili kar zoprni. Zopet proti vetru. 11-12km sem imel tempo 4:21, kar me je presenetilo saj je bil “napor” bolj ali manj enak. Po vodnikovi sem sicer pritiskal, ampak hitreje od 4:17 ni šlo.

Tudi klanec pri Mostecu ni ravno pospešil mojega tempa. Na 15km je bi 1:03:34. 18 in 19km sem imel zopet tempo pod 4:15, ampak se mi je že poznala utrujenost. Težko je šlo.  Po navadi zadnje km pred ciljem dobim nek zagon, sedaj pa tega ni bilo.

Na 20km sem prišel s časom 1:25:13. Malenkost počasneje kot sem planiral, ampak še vedno tam tam. Ampak zadnji km pa enostavno ni več šlo. Na uro nisem hotel več gledati, ampak tam mimo filo faksa so se mi noge enostavno limale asfalta… Šele tam pred dramo sem dobil zopet nek zagon.

Končni čas 1:30:05. Pravzaprav ne morem biti drugega kod zadovoljen. Do sedaj najboljši pol maraton. Res pa mi je žal za teh 6s. Zadnji km je bil izredno počasen (4:23/min), pa tudi pri tistih nekaj kilometrih proti vetru bi se dalo še kaj dobiti… pa drugič.

Skupna razvrstitev pa. V kategoriji E 31 mesto, skupno pa 273. Oboje je v v zgornjih 5%.

Medvoški tek

Zadnji dan septembra sem še drugič v Medvodah tekel na 10km. To je bil 6. Medvoški tek. Po pravici povedano niti ne vem, kdaj sem se nazadnje udeležil dirke na 10km, ki ni bila nočna. Mogoče je bila to sploh prva. 

Proga je seveda drugačna kot na teku Sotočij. En mali del je sicer enak. Teklo se je dva 5km kroga. Proga je precej razgibana. Najtežji tel je bil Medvoški klanec - cca 600m dolg in cca 60m vzpona. 

Štart je bil ob 16h, vreme lepo sončno, okrog 18ºC. Kar malce prevroče. Gneče ni bilo preveč, čeprav so se na štartu nekateri kar pogumno pognali. Res pa je, da je bil to tudi štart na 5km. 

Šel sem svoj tempo, celo nekaj pod 4:00. Brez kakšnih večjih problemo. Na 3km prvi rahel vzpon, kar OK je šlo. Nato spust do sotočja. Tempo pod 4:00. Potem pa vzpon. Tempo je pričakovano padel na 4:45. Ampak moram priznati da na vrh sem prišel čisto "brez sape". Čas na 5km je bil 20:01. 

Naslednji kilometer, čeprav rahel klanec navzodol, je bil posledično počasne. Okoli 4:25 sem imel. Šele po kilometru in pol sem nekako ujel svoj ritem.  Nekje na 7km sem relativno daleč pred sabo videl dva tekača. Enega sem ujel nekje na 8km, drugega pa na klancu. Tretjega, pa sem skorajda v cilju... 

Drugič se klanca nisem lotil tako na silo, ampak sem postopoma pospeševal, kolikor je bila strmina manjša. 150m do cilja pa gas... 

Skupni čas je bil 40:32.  Šesti v svoji kategoriji, skupna pa mislim da 16. Se mi zdi, da sem vso "razliko" pridelal med 5 in 6 km. 

Tekaški tabor

Letos sem se po treh letih zopet udeležil tekaškega tabora MOL. Letošnji tabor je bil prvič v hotelu Valmar Tamaris, med Novigradom in Porečem. Dosedanji so bili v Medulinu pri Puli. V primerjavi z Medulinom je bil ta hotel precej boljši. Samo velik je, tako da je bilo tudi veliko ostalih gostov. Ampak drugače pa vse super. 

Kar se tekaškega programa tiče pa je bilo takole. Petek je bil "ogrevalni" trening. Dobrih 8km to vasi Tar in en krog po okolici hotela. Do Tar-a je vzpon, ampak ni bilo prehudo. Sobota dopoldne so bile tekaške vaje (jutranji pilates sem namreč preskočil). Dobro uro poskakovanja, izpadnih korakov, skipinga in podobno... Prej in potem kratek tek, tako da smo naredili skupno 5km. 

Popoldanski trening so bili standardni intervali 8x800m, pri čemer je bila proga rahel vzpon. Tempo gor je bil okoli 3:15, ampak precej naporno. Toliko, da sem na mesto "superce" na Oktober festu raje izbral film zvečer. 

Nedelja naj bi bil dalšji tek. Ampak po pravici povedano sem imel precej "trde" noge, tako da mi je kar pasalo, da smo šli samo 11km. Ostali so sicer štartali ob 7 zjutraj, ampak zaradi komunikacijskega šuma nekateri tega nismo vedeli. V bistvu smo tek malce skrajšali, kajti malce za tem ko smo končali se je precej vlilo. Petek in sobota pa sta bile topla in sončna. 

Champions 2017

Mislim, to je neverjetno. Že četrt stoletja gledam tele naše košarkarje - bili so sposobni premagovati najboljše evropske reprezentance in izgubiti proti najslabšim. No res je, da so na Poljskem leta 2009 imeli tudi nekaj smole. Do letos. Ni bilo smole, samo poezija košarke.

Tekme si bile v takšnem času, da jih kaj dosti nisem gledal, vsaj tiste v predkrogu. Gledal sem Ukrajino, fenomenalna je bila tekma z Latvijo. Polfinale s Španijo sem spremljal v lokalu v Krakowu. Na iPadu sem gledal on-line statistiko

Finale s Srbijo (93:85) pa že v Ljubljani. Na sprejemu je bilo menda 20.000 ljudi. Videl nisem nič, samo slišal. 

 

:

Krakow

Okoli 14.9. sem bil par dni v Krakow-u. Prišel sem v sredo zvečer, nazaj pa sem šel v petek zjutraj. Samega mesta, žal, nisem kaj dosti videl. Kolikor sem pa videl je pa lepo.

Reka Visla

Ljubljanska nočna 10-ka.

Letos v začetku septembra (2.9.2017) je poteka že 8 nočni tek po Ljubljanskih ulicah. Lansko leto se ga zaradi priprav na Berlin nisem udeležil, predlanskim pa sem bil v deževnem teku celo drugi.

Letos nas je bilo iz DRMOLa bolj malo, samo štirje. Najbrž zato, ker zadnji dve leti ni več zastonj za nas… Kakor koli že…

Celo poletje je bilo izredno vroče. Z meteorološko jesenjo pa  je prišel dež in ohladitev 10°C ali več. Sobota je bila taka – kisla in siva. Pol ure pred štartom je začel še dež. In ne kakšen rahel pršic, kar na veliko se je vlivalo. Precej podobno kot dve leti nazaj.

Za ogrevanje smo tako imeli samo tek do Kongresnega trga, tam pa spet hitro pod streho. Imel sem tudi težave z elektroniko – MP3 je nekaj čudno delal, zato sem se odločil, da bom tekel brez glasbe. TomTom (1) pa se je zadnje čase tudi nekaj težko prižigal…

Skratka, štartali smo v dežju. Ljudje so se pognali kot nori. Par 100m sem tudi jaz pritiskal, nato sem pa rekel grem svoj tempo in bo. Proga ni bila označena z razdaljo, na GPS uro nisem nič videl – razen tempa tu in tam, na katerega se pa ne gre zanašati. Tekel sem svoj tempo, ni bilo lahko ampak šlo pa je. Pojma nisem imel kaj to pomeni.

 

Ko sem prišel na kongresni trg sem videl, da imam čas okoli 20min, kar je bilo super. In šel sem isti tempo naprej. Pri Onkologiji sem se ustavil, ker se mi je odvezala vezalka. Pri Psihiatriji mi je crknil GPS. Do konca.Pri Vodnikovem spomeniku sem “zagazil” do gležnjev v lužo. Cca 100m pred sabo sem videl tekača, za sabo nikogar… Dež pa, kot da je konec sveta. Za trenutek sem pomislil, ali bi celo malce zmanjšal tempo: tekača pred sabo ne bom ujel, za mano pa nikogar… občutka za čas pa itak nisem imel.

Presenečenje je bilo pri Križankah, ko sem pogledal na uro – kazala je 38 in še nekaj. Razmišljal sem koliko je do konca – 200m, 400m, 500m morda…Na koncu ko sem pritekel v cilj sem videl čas krepko pod 40 min. Jeeee…

Skratka, da ne dolgovezim.

Čas – 39:36 ! Skupno 18 mesto ter 2 mesto v kategoriji starejših stricev. 

Rezultati pa so na  straneh Protime-a 

 

Še ena skupinska

Sofija

Po dolgem času spet v Bolgariji. Ampak tokrat je bilo res na hitro: letališče-hotel-pisarna-letališče...

Za pivo je bil čas šele na letališču...

Blejska nočna 10ka

8. junija sva šla zopet na Bled. Na 11-to nočno 10-ko, oziroma na svojo četrto po vrsti. Mislim pa, da bom to tradicijo za nekaj časa prekinil. Po pravici povedano mi manjka motivacije. Štart teka je ob 22h, tako da je to res nočni tek. Eni deli proge so slabo osvetljeni... Po drugi strani pa je tudi proga težka, precej razgibana in mislim, da ima nekje okrog 160m skupnega vzpona. Tako da je težko priteči v absolutnem dober čas. Pa tudi bo treba še na kak drug tek iti.

No letos sem imel motivacijo. Vsaj delno - izboljšati čas lanskega leta. Te dni je izredno vroče, no na srečo je bilo v soboto na Bledu nekoliko manj vroče. Okrog 23°C. Se je pa pripravljalo k nevihti, tako da je bilo kar soparno. 

Skratka začel sem podjetno, prve kilometre sem obračal v tempu 4:05-4:10. Klanec na 3km je šel brez problema. Vmesni čas v Zaki je bil  16:54 (lansko leto 17:34). Potem pride meni neljubi del pod Gradom. Tam sem vedno nekoliko počasnejši, deloma zato ker se proga rahlo vzpenja, deloma pa zaradi ozke in neosvetljene proge. Po 6 km je bil vmesni čas 25:09 (lansko leto 25:58). 

Manjšo krizo pa sem imel nekje na 7km. Takrat so se v smeri Bohinja že videli bliski, pripravljalo se je k nevihti in bilo je izredno soparno. Ta prvi klanec sem zelo težko odsopihal... Drug klanec je šlo lažje, ampak je bilo malce počasneje kot prvi krog. 

Lansko leto sta bila zadnja 2 km daleč najhitrejša. Letos sem tudi pritisnil, ampak ni šlo več tako lahko kot lani. Sicer pa vedno ko sem pogledal na uro, sem imel tempo nekje med 3:45-3:55. S tem sem bil sicer kar zadovoljen, ampak nisem šel na zadnje atome moči. 

Skratka čas na koncu je bil 42:34 . Skupno 104, oziroma 29 v svoji kategoriji. 

S časom sem kar zadovoljen. Boljši kot lansko leto. Uvrstitev pa še nikoli tako dobra. Pred 4 leti sem sicer bil 29, vendar sem bil skupno 131. Res pa je, da sem šel zadnje 4km nekoliko počasneje kot lansko leto. Po mojem ravno zadnje 2km. 

DR MOL - tretji tek

DR MOL tek, tretja ponovitev. Proga ista - 5.7 km. Tekmovalci isti, bolj ali manj. Vreme enako - sončno, vroče 28°C. Samo začetek teka je bil prestavljen na 20h, zaradi vročine. Pa še vseeno je bilo vroče. Misija: da vidimo do kje gre. 

Začel sem zelo hitro, saj sem se držal Mihata cca 300m. Potem sem malo spustil, kar sem videl da nima smisla vztrajati s takim tempom. Prva dva km je bil tempo okoli 3:45 po mojem. Tudi do obrata sem prišel brez problema. 

Počasi pa me je začelo zmanjkovati, usta sem imel čisto suha, zrak se mi je zdel vrel... Tempo mi je padel nekje na 4:05. Tam nekje (cca 1.5 km do cilja) me je tudi Tine prehitel. V istem tempu potem tudi do cilja. 

Čas na koncu 22:32! To je za več kot 20s bolje kot lansko leto in seveda najbolje do sedaj. 

Na koncu pa zasluženo pivo in pizza. 

18 let

Prestolonaslednica je 18. junija praznovala 18 let. Uf kako čas beži.

Tek štirih mostov

Letos so me kolegi prepričali, da sem se prijavil na Škofjeloško nočno 10-ko, ki se imenuje “Tek 4 mostov”. Mislim, da je bil letošnji že šesti po vrsti.

Progo sestavljata dva kroga: en dolg 4 km drug 6km. Proga je tudi precej razgibana, mislim da je skupno 136m vzpona. Organizacija je res super, navijačev polno, vreme vroče… No, mogoče malce prevroče za tek, ampak ni bilo sile.

Pričakovanja? Boljše kot v Medvodah, sem imel nekaj rezerve tam po eni strani, po drugi strani pa je ta tek bolj “hribovit”. Se pravi med 42-42:30 bi bilo super.

Postavil sem se relativno spredaj, upoštevajož gnečo in ozke ulice.

Prvi del je precej strm klanec navzdol, ki mu nato sledi vzpon… No potem pa se je gneža razkadila in se je že dalo teč. Obračal sem relativno hitro, s tempom 4:00 – 4:04, vsaj po oznakah sodeč. Ne morem reči, da je bilo brez problema, šlo pa je. Na 5km je štoparica pokazala 20:21.

Praktično konstanten tempo, do nekje 6.5 km. Potem pa se je začel vzpon. Vzpon ni bil hud, cca 50m višinske je bil pa dolg skorja km. Tempo mi je tam sicer pričakovano padel in tudi kakšnih hujših težav nisem imel. Težave sem imel potem, ko nekako 3/4 km nisem mogel priti v prejšnji ritem. No zadnja 2 km je potem le steklo in bila sta tudi najhitrejša na teku.

Končni čas  40:42! Odličen čas za takšen tek – tretji najhitrejši do sedaj.

Skupno 80, v kategoriji pa 17.

1000km

Danes - 24.5. se je obrnila 1000-ka v letošnjem letu. Spet nekoliko prej kot prejšnje leto. Šel sem teči do Urha, Orel in nazaj po Golovcu. Ravno pri vzponu na Urh je bilo 1000km. Pa še 100-ka v mesecu se je obrnila. No relativno pozno, se vidi da sem imel bolj hitre in kratke treninge in teke.

Šišenski tek

ČS Šiška tradicionalno organizira “Šišenski 6-ko”. Šest kilometrov dolg tek od debel pri Koseškem bajerju, po kolesarski do mostu pri Živalskem vrtu in nato po PST nazaj. Tek je sicer tekmovalne narave, vendar brez štartnih številk in čipov.

Jaz nisem bil prav tekmovalno razpoložen. Z Aljažem sva šla bolj na “easy”. Končni rezultat je bil nekje 26:52, kar pomeni tempo malce pod 4:30 na km.

Dobiš tudi bon za pivo pri Avšiču, vendar se ga preskočil. Morda drugo leto.

Medvoški tek

3. junija je bil prvi nočni medvoški tek – tek sotočij. 10km. Vreme na srečo ne prevroče, prav idelano za tak pa tudi ne. Proga precej razgibana – vse skupaj naj bi bilo 109m vzpona.

Po res dolgem času spet ena krajša proga. Pričakovanja pred štartom: spodobilo bi se teči vsaj minuto hitreje kot v Radencih. To se pravi čas okoli 43:30.

Začel sem zelo podjetno. Po prvem kilometru sem še vedno gledal Mihata v hrbet. Tempo je bil po mojem pod 4:00. Potem se začne vzpon, tam sem pričakovano spustil. Tekmovalcev je bilo relativno malo, zato sem že na 3km tekel praktično sam. No še en tekač je bil z mano. Domačin, ki me je občasno usmeril.

Na 5km časo okoli 21:30. Spodobno. Tam nekje do 8km nisem ravno šel na 100%. Nekako sem se “držal” sotekača. Zadnja 2km pa sem pritisnil. Ampak na koncu je bil kar relativno strm klanec, kjer pa nisem najhitrejši.

Čas na koncu spodoben – 42:38. Sem bil pa 32 skupno (odd cca 100-tih) oziroma 9 (od 37) v svoji konurenci. So kar solidni tekači prišli.

Maraton Radenci

Tudi letos sem se, že tradicionalno, udeležil maratona treh src. Tako kot vedno – 21km. Vreme je bilo v teh dneh precej vroče, na ampak na srečo so napovedovali nek dež v soboto. Na koncu s tem obljubam ni bilo nič, vseeno je bilo vroče. Edina sreča je bila, da je bilo vsaj delno oblačno, tako da sonce ni žgal celo pot.

Progo sem poznal od lanskega leta. Letos je bila sicer malenkostno, ampak ne bistveno drugačna. Glede na to, da skoraj leto dni nisem tekel polmaratona in tudi treniral nisem zanj, sem ga vzel bolj kot test, da vidim kje sem in kaj zmorem.

Lansko leto sem tekel 1:33:30, s tem da sem bil v precej boljši formi. Letos sem pričakoval nekoliko slabši rezultat. Za cilj sem si postavil tempo 4:30, kar bi pomenilo čas nekje okoli 1:35.

Kot sem rekel, vreme je bilo toplo – okoli 18°C - 22°C – ampak delno oblačno. Začel sem s tempom 4:25 in ga držal brez problema do G. Radgone. Kakšni km so bili nekoliko hitrejši kakšni počasnejši. Na 10km sem imel čas 44:20.  To je skorajda 1,5 min počasneje kot lani. V okviru pričakovanj. Tudi do makedama (15km) bolj ali manj enako, mogoče za kakšno sekundo počasneje.

Makedamski del je bil počasen (4:35 – 4:40). Proga se rahlo vzpenja, pa še makedam ni ravno raven. Klanec za tem sem odtekel relativno dobro. Bolje ko lansko leto. Prav tako zadnje 3 km, kjer je bil tempo okoli 4:15.

Čas na koncu 1:33:32. 2 pičli sekundi počasneje kot lansko leto. 108 mesto skupno in 17 v kategoriji. Lansko leto  114/115 skupno oziroma 14 v kategoriji. Zadovoljen.

108

1132

Pust Marko

SLO

COOL

0:35:33

1:08:29

1:33:32

E/17

Pa še primerjava tekov

	2016	2017
1	04:12	04:25
2	04:19	04:25
3	04:16	04:17
4	04:22	04:24
5	04:19	04:21
6	04:17	04:19
7	04:24	04:24
8	04:15	04:21
9	04:13	04:16
10	04:19	04:30
11	04:26	04:28
12	04:28	04:28
13	04:22	04:21
14	04:34	04:24
15	04:35	04:33
16	04:39	04:33
17	04:43	04:40
18	04:42	04:29
19	04:19	04:15
20	04:23	04:17
21	04:16	04:07
	03:36	03:35

Nujne in obvezne priprave za opazovanje z nekaterimi drugimi napotki in napitki

Nikolaj Štritof

V zadnjem času prihaja do pretirane uporabe in zlorabe Goedel-Turingovih strojev, tudi s strani častilcev velespoštovane in prekrasne muze Uranije. Posebej se je ta navada razpasla v bivših čezmorskih kolonijah Britanskega kraljestva in pri podložnikih Japonskega cesarja. Ta škodljiva in nemarna razvada uporabe Goedel-Turingovih strojev v povezavi s polprevodniškimi tabelicami v kamrici oziroma vezij s sklopljenim nabojem, se je pojavila tudi v naših krajih.

Zato sem prisiljen, da napišem nekaj nujnih napotkov za opazovanje nebeških stvari in pojavov. Seveda moram upoštevati in spoštovati spoznanja in ugotovitve velecenjenih mož, kot so Hiparh, Tycho Brahe in Wilhelm Herschel. Vsi so bili veliki častilci naše muze.

Prvi nujni pogoj za uspešno opazovanje je obleka. Za opazovanje zvezd moramo biti čisto in spodobno oblečeni. Za moške velja pravilo temne večerne obleke ali smokinga, samoveznica je obvezna. Spremljevalke morajo imeti dolgo večerno obleko s primernim izrezom. Glede okraskov ne smemo pretiravati. Dovoljena je na primer rdeča vrtnica v gumbnici; dekleta in žene pa naj pazijo, da se ne nakitijo in naličijo preveč. Ravno toliko morajo poudariti svoj spol, da opazovalcu dajo vedeti, da so tudi nekatere zemeljske stvari vredne videnja in poizkušanja ter uporabe. Seveda je samo po sebi umevno, da moramo biti za opazovanje čisti, gladko obriti in primerno nadišavljeni.

Nekoliko drugačna je obleka in tudi obnašanje pri dnevnem opazovanju Sonca. Obleka mora biti zračna in je lahko nekoliko bolj sproščena, posebej naše spremljevalke morajo pokazati veliko posledic dobrodejnega učinka ultravijoličnega sevanja vrste A. Še bolje je, če nastavijo vso kožo tem blagodejnim učinkom. Tropska čelada, primeren klobuk ali slamnik so obvezni. Pri tem moram nujno pripomniti, da so temni naočniki na meji dobrega okusa.

Že naš veliki prednik Johannes Kepler je uvidel povezavo med nebesi in glasbo. Zato je glasba nujen del opazovanja. Vendar moramo biti pri izboru glasbe previdni, premnogokrat se zgodi, da je izbor glasbe ali prelahkoten ali pa namišljeno poduhovljen. K temu so nagnjeni še posebej mlajši opazovalci, deloma jim to lahko odpuščamo, jih pa moramo na to vedno in sproti opozarjati. Posebej jih moramo ošteti, če poslušajo glasbo, ki prihaja iz Goedel-Turingovih strojev in jih podučiti, da je taka glasba neprimerna. Saj smo vendar v hramu velecenjene Uranije in ne na kakšnem sejmišču!

Tudi glede prehrane in okrepčil moramo biti previdni. V kali moramo zatirati vse poizkuse rastlinožerov in travojedov na našem observatoriju! Opazovanje začnemo z ribjo predjedjo in lahkim vinom, ki se zelo dobro ujema tudi z opazovanjem Merkurja in Venere. Opazovanje nadaljujemo z mesno predjedjo, za to priliko je posebej primeren pršut z olivami. Logično moramo stvar zaliti s težkim rdečim ali črnim vinom, ki se poda opazovanju šibkih galaksij. Kljub temu, da sem slišal in tudi sam poizkusil, drugotno mnenje, da se galaksijam bolje poda star portovec s sladico, a raje ostanimo pri vrstnem redu. Ob polnoči je najprimernejši čas za pečenko, seveda sodi zraven suho primerno ohlajeno vino. Glede pečenke se mnenja krešejo, sam sem odločno proti perutnini, ker jo jemo z rokami in imamo potem težave z mastnimi okularji. Priznam pa, da bi mi včasih pečen fazan s primerno omako zelo ustrezal. Najbolj primeren se mi za polnoč zdi srnin medaljon ali divjačina na splošno. Za preostanek noči moramo nujno imeti pripravljene manjše prigrizke, kot so obloženi kruhki s kaviarjem in lososom, jajčka z naribanimi gomoljikami ali drobno slano pecivo. Edina prava pijača za čas po polnoči je primerno ohlajeno peneče vino, ki se izredno poda k kroglastim kopicam pri velikih povečavah. S penečim vinom je spodobno, da tudi nazdravimo prihodu našega rumenega pritlikavca nad obzorje. Za sladico si pred spanjem privoščimo kakšno primerno torto, meni osebno je najbolj povšeči torta, po kateri slovi hotel Sahar v bivšem cesarskem mestu Dunaj, z mnogo ne presladke stepene sveže smetane.

Če se predajamo užitkom, ko nad pokrajino bdi Pasja zvezda, je nujno da se krepčamo s toplimi napitki: čaj s kubanskim rumom, kava z domačim žganjem, sam sem pristaš kave z dobrim vinjakom. Posebej so topli napitki v čislih opazovalcev utrnjenih zvezd, ki jih moram vedno znova opozarjati, da se v primeru velikega števila utrinkov vendarle spodobi peneče vino.

Vinjak ali konjak je izredno primeren za opazovanje velikih planetov, posebej še Saturna. Glede njegove starosti obstaja preprosto pravilo. Vinjak ali konjak mora biti star vsaj en obhod Jupitra. Še glede glasbe, ki se poda k Saturnu, sem sam mnenja, da je zanj najprimernejši 2. stavek VII. simfonije L. van Beethovna. Drugi imajo raje klavirske sonate.

Tudi za starost vina obstaja pravilo. Teran mora biti star največ en obhod Venere okoli Sonca, medtem, ko morajo biti bela vina stara vsaj eno Marsovo leto. Grozdje za vino pa mora biti obrano ob višku Sončeve aktivnosti.

Najbolj je sproščeno opazovanje Sonca. Zato je tudi prehrana nekoliko bolj navadna. Velikokrat se pokažejo kot primerne mesne kroglice, ki prihajajo s hribovitega predela polotoka Balkana. K njim se izredno poda pivo narejeno po receptu iz Češkega mesta Plzen. Na žalost naš observatorij ni opremljen s studencem v bližini, pivo moramo namreč hladiti s Carnotovim strojem. Seveda pa ne sme manjkati sveže narejen sladoled.

Nekateri šaljivci pravijo, da je kajenje škodljivo. Take neumnosti govorijo samo ljudje, ki ne znajo opazovati, kar se je najbolj pokazalo ob zadnjem popolnem mrku Sonca ko smo samo redki izbranci prižgali smotko s sončnega Karibskega otoka. Prav tako še nisem slišal, da smotka ali pipica ne bi sodila k primernem kozarcu, pravilno temperiranega žganja kakor v dlani primerno ogretega francoskega konjaka.

Mislim, da sem dal mnogo vzgojnih in primernih napotkov za pravo in resno opazovanje. Morda mi bo uspelo prepričati nekatere dvomljivce in zadrteže, da se je treba na observatoriju primerno obnašati in pravilno delovati. Posebej v pogledu oprave in le tej primernega lepega vedenja. Saj se le tako pride do kvalitetnih podatkov in odkritij, in to na spodoben način.

Nikki

Počivaj v miru prijatelj moj!

Zasluženi pokoj

Kar štirje pari so šli v pokoj. Mizuno 17 – s katerimi sem pretekel 1 maraton. Mizuno 19 so bile z mano v Berlinu. Že tam so bile precej strgane.

Mizuno 14 – na 14 Ljubljanskem maratonu. In Nike Pegasus , ki so bile superge zimske sezone in z mano za MKM2016, pa mislim tud v Radencih.

Tek trojk

Tudi letos sem šel na daljšo različico – 29km. Tokrat z Rafaelom in Alešem. Vreme lepo sončno, idealno za gozd, po odprtem pa morda celo nekoliko prevroče. Začelo smo podjetno – prvih 13km je minilo v tempu 4:45, v povprečju. Malce pred Urhom smo se zaklepetali, tam je bil tempo okoli 4:50.

Po klancih sem šel zmerno – vsaj jaz – po Golovcu pa tudi nisem pritiskal. Ta del je bilo res lepo teč.

Najbolj zoprn del mi je čisto na koncu Golovca, po klancu navzdol. Ni blagodejno vplival na moja kolena.  Nato pa po Hradeckega proti Prulam, kjer se rahlo spušča, zato lahko pritisneš na “gas”. Zadnja 2km je bil tempo 4:35, pa kar se mene tiče bi šlo tudi hitreje.

Čas na koncu – 2:27:25. Mislim, da smo bili 33 skupno in 12 v svoji kategoriji. Lepo!