Radenci 2023

 Če ne pišem sproti, potem ne pišem. 41 izvedba tekaške prireditve v Radencih. Lansko leto sem, recimo temu, pogrnil na celi črti. Čas je bil 1:53:40. Forma letos ni bistveno boljša od lansko letne, morda celo slabša. Tako da kakšnih novih rekordov nisem pričakoval. Seveda

• Plan A : boljše kot lansko leto
• Plan B; pod 1:50 
• Plan C: bolje kot Liamasoll. 

Že v Limasollu sem imel težave z zadnjimi 8km, tako da to sem pričakoval tudi tu. Zato je bil plan, da se ne bom prav zagnal na začetku, temveč bom skušal ohraniti enak - ali podoben tempo - skozi celo progo. 

Skratka: plan je propadel. Do 11km sem tekel relativno OK, tempo 5:00 +- 5s. Tekel sem vzporedno z zajčkom za 1:45. Potem pa ne vem, pomanjkanje forme, vročina, pomanjkanje volje... Tekel sem med 5:30 in 5:40 pri čemer sem "trpel". Temperatura je bila okoli 19ºC ampak brez sence.  Zadnji kilomter in pol pred ciljem sem sicer pospešil... 

Čas na koncu 1:50:23 - skupno 214 oziroma 21 v kategoriji F. Lansko leto sem bil 174 oziroma 23 v kategoriji.

25. Ljubljanski maraton

Kaj naj napišem? Zadnji polmaraton je bil daljnega leta 2019 v Radencih. Še pred tem v Beogradu. Nato maraton v New Yorku. Potem pa dve leti nič! 

Imel sem tremo, bil sem nesiguren, nisem imel občutkov za dolgi tek. Vse to. Pa veselil sem Ter veselo pričakovanje. 

Resnici na ljubo letos nisem ravno pretiraval z dolgimi teki. V septembru je bil eden 22km, ampak sem imel tak “muskelfiber” še par dni zatem, da je bilo groza! Tudi treningi niso bili kot prejšnja leta. Pa par koronsnih kil... Vse to je bilo popotnica za 25 LM. 

Pred tekom sem v glavi premleval, kaj naj sploh pričakujem. Jasno je bilo da lahko pozabim o “pod 1:35” rezultati. Pač ni forme. Po drugi strani mi tek s tempom 5:00/km ne bi delal težav. Vse ostalo je bilo hladno-toplo. Včasih sem sopihal s tempom 4:50, drugič 4:30 brez težav. Tako da, nekak mehak plan v glavi je bil: 

1. Tečem “lagano sportski” okoli 1:45 

2. Bom zadovoljen če bo bolje kot leta 2018 (1:44:10) 

3. Boš še bolj zadovoljen če tečem bolje kot BG marton 1:41:20

Z Aljažem sva se oba strinjala za “lagano sportsko” prestavo. 

Štart je bil ob 9:15. Letos to ni bil zadnji vikend v oktobru, zato ure še niso premaknili. Megla, temperatura okoli 4°C, zato je bil izziv kaj obleči. Kasneje naj bi se sicer ogrelo, lahko da bi se tudi megla razkadila. Odločil sem se tik pred štartom, za kratko hlače in majico z dolgimi rokavi. 

Prijavljenih je bilo manj, gneča na štartu pa je vseeno bila. Komolčkanje do Bavarskega dvora, potem pa se je že dalo malce zadihati. Težava se je pojavila takoj na začetku, ker očitno hitrost “lagano sportski” ni bila umerjena. Tempo okoli 4:45 vse tja do Bratoževe ploščadi. 5 km okoli 24:00. Nato po Slovenčevi. Tempo je bil okoli 4:35. 

Klanci navzgor so bili malce počasnejši. Na 10 km je bil čas 47:02 (po štoparici). Potem pa bolj ali manj enakomeren tempo. Nekako sem si zamislil, da bi mogoče od 17-18 km naprej malce bolj pritisnil. Saj je šlo malenskost hitreje (cca 4:40), ampak težko. 

500 metrov pred ciljem sem pogledal na uro. Če pospešim, bo morda celo pod 1:40. Res sem pospešil, ura je pokazala 1:39:51 

Uraden čas - 1:40:15. Tudi Aljaž je bi presenečen, tudi on je mislil da je šel pod 1:40. No kasneje sva ugotovila vzrok. 

Na štartu letos ni bilo odštevanja. Ko se je gruča ljudi začela premikati, sva se primikala z njimi. Teči sva začela, tam kjer je bil velika oznaka “Start”. Kasneje se je izkazalo, da je bil to start za 10km progo. Naša start je bil nekaj 10 m nazaj. Dejansko sem prvih 50 m teka prehodil, ne vedoč da ura teče… 

Tek je bil kar naporen, daleč od tega da je bi šlo za turističen ogled…  Glede na to, da je to po dveh letih in pol prvi pol maraton sem zadovoljen z rezultatom. Mislim, da če me Aljaž ne bi vlekel bi šel bolj z rezervo. Enakomeren tempo skozi celo progo. Prvih 10km je bil 47:02, drugih 47:10. 

V skupni razvrstitvi 314, v kategoriji pa celo 25 mesto! .

Begorajski maraton

 Letošnje leto so samo virtualne dirke. Prejšnji mesec sem se odločil, da otečem vsaj en pol maraton letos, pa čeprav virtualen. Evo: 33 Beograjski maraton. 

Proga znana, tek zmeren. Nisem šel na polno, počival pa tudi nisem. Ustavil sem se, ko je ura pokazala 21,1km. Čas: 1:40:55.  Dodatne 3 sekunde je trajalo, da sem na uri pogledal ali je bilo res 21.1 ali ne... 

Dejansko pa bi bil čas okoli 1:39:30. Kakorkoli že, boljše kot lansko leto. 

6 DR MOL tek

Šesti DR.MOLov tek. Le da letos zaradi kasnejšega začetka tekaške sezone ni bil zaključni. Saj ni kaj dosti za povedati: enako proga kot vsa leta do sedaj, enaka vročina kot vsa leta do sedaj... 

Ker ni bilo Tineta sem bi nekako "najresnejši kandidat za zmago"... tako da ja, progo sem odtekel sam, brez kakšnih večjih problemov. 

Čas na koncu je bil 23:43, kar pomeni povprečen tempo 4:10 na km in 9s slabše kot lansko leto. Res pa je, da sem to "razliko" pridelal v prvih dveh kilometrih. 

Tako da, prva tekma letos, morda pa celo zadnja. 

Mogoče pa je na tem mestu tudi primerno, da zapišem rezultate dosedanjih tekov.

• 2015  --22:51 (3)
• 2016  --22:56 (3)
• 2017  --22:32 (3)
• 2018  --23:54 (1)
• 2019  --23:34 (2)
• 2020  --23:43 (1) 

tekaško leto 2019

Ne vem kaj naj rečem. Leto 2019 je za mano. Tekaško je bilo tako tako… Nič kaj posebnega. V januarju sem imel nekaj patetičnih poskusov teka, pa je bila noga vedno proti. Mučil sem se na fizioterapiji, pa je le pomagalo. Februarja sem začel s tekom, sicer zelo počasi. Marca je bilo že normalno, časi pa so bili od začeta tam okoli 5:30 na koncu meseca pa že pod 5:00.

Marca sem šel na Mali kraški maraton (01:46:26) , kjer me je zadnjih par kilometrov pred ciljem »pobralo« - ali je bila vročina ali pa premalo razdalje. Aprila je bilo Beograjski maraton, kjer sem se bal zadnjega klanca. Ampak je šlo in še je bilo rezerve (01:41:20). Maja Maraton treh src, kjer sem bil izredno presenečen nad rezultatom  (01:36:32). Vmes so bili tudi DRMOL treningi, kjer sem prva dva meseca malce z rezervo jemal intervale. No aprila smo se prijavili tudi na NY maraton, tako da tudi ko je bila noga OK sem delal treninge z rezervo.

Priprave na maraton so potekale celo poletje. Ampak spet ni bilo najbolj optimalno. Prvi del – pred morjem – sem zastavil tako, da sem šel distance relativno počasi. : 5:15 tempo. Pa recimo, da je bilo kar OK. Pred dopustom sem spravil 3 kroge okoli PST-ja, pri čemer je bil najdaljši 35,50 km s časom 3:06:19. (tempo 5:15). Ampak sem imel težave zadnje kilometre… Avgusta pa ne vem, malce je bilo vreme krivo, malce vročina, skratka nisem ujel tempa dolgi-kratki-dolgi.. Med dolgimi teki je bilo včasih tudi 3 tedne vmes… Spravil sem tudi 3 teke okoli PST-ja, čas na 35,5 je bil 3:01:35. No bili bi štirje, pa sem enega skrajšal zaradi vročine (bil je malce manj kot 30km). Skratka odtekel sem več dolgih tekov, kot pri prejšnjih priprava, ampak niti eden ni bil brez težav.

Pred NY maratonom, je bil še Ljubljanski maraton. Kar zadovoljen z rezultatom (43:22). Teden dni za tem, pa finale leta: New York Marathon: 3:49:42. Zadnjih 12 km je bilo peklenskih!

Novembra sem počival, v zadnji polovici pa lovil 100km na mesec. Kar težko je bilo, ker je bilo precej dežja. Prva polovica decembra spet počitek zaradi bolezni, nato pa sem spet lovil 100km znamko. Na božični teden sem odtekel dobrih 47 km.

Skratka 2019 je za mano. Nič kaj posebnega, so pa stvari na katere sem lahko ponosen!

Aja še kilometri: 1639km

Soča outdoor festival

Lansko leto me je tale Soča trail navdušil, zato sva letos ponovila vajo. Letos sem vedel, kaj me čaka, zato sem se temu primerno postavil na štart. V prvo skupino, bolj na začetek. 

Prvi kilometri so bili po mojem, kar hitri. Lahko bi bili sicer hitrejši, pa nekako nisem bil "tekmovalno" razpoložen. Do vzpona na Kozlov rob vse OK. Sam vzpon me je malce presenetil, se mi zdi, da sem imel lani več moči in sem več časa tekel. Letos sem hodil,tudi ko bi lahko tekel. 

Spust dol, tradicionalno zame najbolj zoprn del proge. Joj, kako so me sprednje mišice bolele. Po mojem se je poznala manjša kilometrina. 

Potem pa ko smo enkrat prišli dol s klanca, in se je potrebno spustiti v Tolmniska korita. Tam sem mislil, da bom malce pritisnil. Ampak enostavno ni šlo. Vročina me je začelo motiti, noge sem imel svinčene, pa tudi glava ni bila za stvar. Sploh pa potem vzpon v Tolmniskih koritih, tisti mi je bil šele težak... Komaj komaj sem čakal, da se proga prevesi v končni spust. 

Potem sicer z vročino in nogami ni bilo nič boljše, ampak vsaj glava je bila za stvar, tako da sem malce pritisnil... In ko tako tečem in preračunavam koliko je še do konca in kakšen čas bom imel... izračunam, da bom imel cca 2 min boljše kot lansko leto (pa ne da bi tekmoval... ) in malce spustim tempo... Pa sem se zakalkuliral. In pritečem 1:40:13, kar je cca 1 min slabše kot lani. 

No seveda, ko sem šel gledat od kje razlika, sem ugotovil, da smo letos na začetku naredili en dodatni krog po travniku, in da je bila proga nekoliko (cca 500m) daljša kot lani. 

Naslednje leto pa spet, ampak bo treba mal hribe trenirat! 

Kraški pol maraton.

No tako. Najprej izgovori. Praktično tri mesece nisem tekel, tu pa tam so bili patetični poskusi, ki so se končali z bolečino v levi nogi. Fizioterapija je pomagala, tako da sem začel s tekom v februarju. Sprva sramežljivo počasi in kratko, nato pa sem postopoma povečeval tempo in razdaljo. Kakšni resnih intervalnih treningov se nisem šel, z distancami pa tudi nisem pretiraval.

In to je bila popotnica za MKM 2019. Vreme je bilo lepo sončno, napoved preko 20°C, Sposoben sem bil teči okoli 4:50 do 5:00, tako da sem si postavil mejo pod 1:45. Če bi  bilo pod LM2019 (1:44:10) bi pa sploh bile super. Pač, realni cilji glede na pripravljenost.

In je šlo. Do Lipice po planu (res pa so me klanci zdelovali, vendar vseeno okoli 4:45). Do Bazovice sem tudi pospešil, 9km sem imel celo okoli 4:30. Na 10km je bil čas okoli 48:08, kar je bilo relativno OK, celo malce boljše kot sem pričakoval. 

Po Italiji je sicer šlo, čeprav sem imel tam nekje na 13km rahlo krizo. Vseeno so bili časi okoli 4:50. Mimogrede, prejšnja leta nisem opazil da je toliko klancev, se mi je zdelo vse ravno.

Kalvarija pa se je začelo z vzponom na Orlek. Na 16 km sem imel čas 1:17, kar je dovolj rezerve za planiran čas. Ampak klanci so me ubili. Enostavno ni šlo več kot 5:30, tudi po ravnem ne več... Po mojem je bil tu problem tudi vročina, ki je bila okoli 21°C, dehidracija in seveda pomanjkanje treninga. Na Orleku sem se ustavil, (sploh prvič na pol maratonih) in spil 2 kozarca vode. Na cilju sem jih nato še 4 + eno pivo kasneje.
Zadnje par sto metrov nisem imel niti volje niti moči, da bi sploh pospešil. Čas na koncu 1:46:26, za kar moram seveda napisati - najslabši pol maraton do sedaj.

Soča outdoor trail

Že kar nekaj časa sem razmišljal o "trail" teku. Lansko leto sem si ogledoval Milanija trail, no letos pa sem se le prijavil na Soča trail. Na voljo je več prog, šel sem na 15km, kar naj bi bilo dovolj za začetek. 

Z rezultatom se nikakor nisem obremenjeval, predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ker je več kot 400m nadmorske višine in drugič - še vedno sem imel težave z desno stegensko mišico.

Štart je bil ob sotočju Soče in Tolminke. Štart je bil razdeljen v tri skupine. Ker nisem bil ravno "tekmovalno" razpoložen sem sprva razmišljal o drugi skupini, nato sem se pa le (po ogledu ostalih tekmovalcev), postavil nekje bolj na konec prve skupina. 

Značilnosti trail teka so se pokazale nekje po prvem kilometru, ko smo zavili v gozd. Ozka pot, tekli smo eden za drugim, nič prehitevanja, tempo 5:30. Potem je sledil vzpon na Tolmniski grad. Podobna zgodba, malce sem tekel v klanec, del pa smo ga prehodili. Spust je bil tudi zanimiv. Tam sem bil jaz počasnela, leteli so mimo mene ko norci... Potem je sledil raven del do Tolminskih korit. Sedaj ni bilo več gužve, tako da sem skoraj vse prej omenjene norce spet prehitel. 

Pot čez Tolminska korita je bila lepa a počasna. Spet je sledil vzpon... ki sem ga bolj ali manj prehodil. Zadnjih nekaj kilometrov, pa je bil rahli klanec, ki sem ga recimo temu odtekel relativno rekreacijsko spodobno. Tam okoli 4:45 je bil tempo. 

Vrhunec teka pa je prečkanje Tolminke tik pred ciljem. Super. Po mojem naslednje leto spet, samo bolj v sprednje vrste se moram postaviti. Čas kot sem rekel niti ni bil tako pomemben, ampak naj bo napisan: 1:39:10.

Šišenski tek

Letos je bil tudi tradicionalni tek ČS Šiška. Zaradi noge sem se ga lotil izredno rekreativno, bolj zaradi piva in majčke. Tempo sem imel 5:00 ali počasneje, kakšen kilometer do cilje sem malce pritisnil na vrtoglavih 4:45, ampak nogi ni bilo povšeči.

Pa še ovire so bile na poti.

Čas na koncu cca 29:30. (sem pozabil ustaviti štoparico).