Astronomija

Toliko, da ni vse samo tek in pivo... Kakšnih 20 let nazaj sem kupil spletno kamero Philips ToUCam Pro (model PCVC740K). Sprednji objektiv se je dal odstraniti, tako da se jo je lahko z narejenim navojem M42 lahko priključilo na teleskop ali objektiv. 

Seveda kamera ni imela hlajenja, možno pa je bilo nastaviti število zajetih slik na sekundo ter "občutljivost" čipa. Dodatna prednost je bila, da je imela, v primerjavi z ostalimi spletnimi kamerami, kar visoko občutljivost čipa (manj kot 1  lux, ostale kamere so imele nekje 10 luxov). Velikost čipa je bila 4.6x4 mm, ločljivost pa 692(H) x 504(V).  Za relativno majhen denar, si dobil solidno napravo za snemanje planetarnih objektov. 

Snemanje je potekalo tako, da si naredil video posnetek nebesnega telesa (recimo 10min=50 framov), nato pa si iz video posnetka izbral najboljše slikice in jih seštel. Ena prvih slik, ki sem jih tako posnel je bil Mars. Kakšni podrobnosti se sicer ni videlo, fotografija pa ni bila dosti slabša od tiste, ki jo je posnel Hubble. Predvsem zato, ker je bil tedaj na Marsu nek peščeni vihar. 

Ker je bil čip kamere majhen in ker je bila ločljivost majhna, je bilo potrebno snemati z okularno projekcijo. V praksi je to pomenilo, da je planet plesal levo-desno gor-dol na videoposnetku. 

Spodaj so pa dve sliki, ki sem jih našel ko sem čistil star računalnik. 

Beograjski maraton.

Lansko leto v Banjaluko, letos v Beograd. Lansko leto sem imel velika pričakovanja, letos sem se pa enostavno veselil teka. Vedno sem si želel odteči ta polmaraton, predvsem zato, ker poteka po znanem kraju. 

Pričakovanja pa: a) hitreje kot Kraški, b) hitreje kot LM, c) pod 1:42:30. Forma je bila boljša, ampak še vseeno nisem vedel kaj naj pričakujem. Poleg tega pa ima Beograjski maratan še eno "težavico". Štart je na Terazijah in prva 2km je navzdol. Cilj je prav tako na Terazijah in zadnja 2km je navzgor... Izkušnje Kraškega maratona so me naučile, da zadnji kilometri v klanec niso naj hitrejši. 

Skratka vreme skoraj idealno. Zjutraj je bilo 6-7°C, kasneje pa se je ogrelo na 10℃. Hotel je bil relativno blizu, tako da smo šli na štart kar iz hotela. Malce mraz je bilo na začetku. 

Čeprav je BG maraton številčno nekoliko manjši kot Ljubljana in čeprav so ulice široke, je bila prva dva km kar gužva. Še posebaj tam, ko smo zavili proti Slaviji. Dejansko se je dalo teči, šele ko smo šli čez Brankov most v Novi Beograd. Potem sem tekel do 10km precej konstantno - tempo okoli 4:45 min/km.  Tekli smo mimo parih restavracij, kjer sem bil... 

Na 10km sem imel čas 47:35 kar je bilo kar OK. Redno sem pil in jedel gele. Utrujenosti še nisem čutil, klanca pa sem se še vedno bal. Meni zanimiv del teka je bil čez most na Adi. Sicer se polovico mostu rahlo vzpenjaš, polovico pa spuščaš. Na koncu mislim, da sem tekel okoli 4:35. 

Tam nekje na 18km sem se začel malce šparati za klanec, ampak potem, ko sem šel enkrat čez Brankov most in mimo Tržnice sem pritisnil. Bilo je še manj kot 2km. Ampak ko smo obrnili proti cilju, cca 800 m prej, pa kot da se je cesta na navpišno postavila. Kakšni 50-80m je bilo strmega klanca... Do cilja pa samo še gas. 

Končni čas 1:41:20.  ABC cilji doseženi, zadovoljen in ne preveč utrujen. Dejansko se bi dalo tudi malce hitreje iti, ampak klanec na koncu me je prestrašil. 

Priština

Po slabem letu, spet v osrčju zahodnega Balkana. Gneča še vedno nepopisna, ulice še vedno umazane, še vedno na veliko gradijo, ljudje pa še vedno prijazni...