Maraton 3 src

Maraton treh src. Lansko leto me je premagal... Letos pa nobenih pričakovanj. Samo tek. Kar bo pa bo. 

In kot vedno. Plan A - hitreje kot Beograd. Plan B - pod 1:40.Plana C pa ni bilo, to je to. Boljše od tega ne bo. 

Vreme je bilo letos res idealno za tek. Ni bilo vroče, oblačno... Mislim da okoli 13C. Začel sem kar podjetno, s tempom okoli 4:30 - 4:35. Prvih nekaj kilometrov sem pred sabo videl Tineta, ampak sem vedel, da začne bolj počasi, zato nisem niti pospeševal. Nič, enakomeren tempo do Radencev. Tam sem pa imel ene par kilometrov tempo okoli 4:28-4:29, ampak brez kakšnih problemov. Mislil sem si, "Marko bolj počasi, ker te bo na koncu spet pobralo"... Po drugi strani pa , "ajde, dokler gre gre, bo kasneje počasnejše..."

Potem sem sicer šel nekoliko počasneje tja do 13km. Pot preko gozdička je bila bolj počasna, ampak niti ne toliko. Tudi klanec sem šel razmeroma brez problema in tudi čas ni bil nit toliko slab. 

Tam sem tudi videl, da bi bil čas lahko krepko pod 1:40, celo okrog 1:38 če bom pritisnil... in sem... 

Zadnji kilometri so šli hitro (okoli 4:20). Lepo je spet dihati na škrge... 

Na cilju pa presenečenje 1:36:32. Hitreje kot lani! Popolno presenečenje glede na slabšo pripravljenost. Skupno sem bil 111, v kategoriji pa 7! 

PS. Letos je bil to spet skoraj "celo-družinski" tek. 

Tek trojk

Teka trojk sem se kar malo bal. Svoje tekmovalne apetite sem že nasitil, sedaj bi pa to moral biti tak lep, uživaški tek. Sploh po lansko letni izkušnji, ko smo dirjal kot norci. 

Tako da letos, sem se na daleč, široko, jasno in glasno izogibal trojk, ki bi imele kakršne koli tekmovalne ambicije. Na koncu je Aljaž (ja tisti, ki ga lansko leto ni bilo) predlagal Ingrid. No ja, OK, to bi šlo. Tam okoli 1:05 do 1:10 je pisalo v pogodbi. 

“Mare boš ti držal tempo, k maš uro”, “OK ni problema, 5:00”… Že pri Robovem vodnjaku sem jih gledal v hrbet. Gas, kot da je zastonj pivo na koncu. “Mal hiter gremo…” sem rekel na Poljanskem nasipu, ko sem ju ujel. Potem smo se malce umirili, in z zmernim tempom 4:50 prišli do Golovca. Tam pa spet, kot da je zastonj voda na vrhu. Na vrhu sta me čakala, po klancu dol pa spet. Sploh tisti zadnji del, kjer jaz vedno malo bremzam, sta mi ušla za približno 200m. 

Maj čem, zadnja 2 km sem pritisnil in ju s tempom 4:15 ujel par sto metrov pred ciljem (skoz sem na uro gledal! ) 

Čas na koncu 59:40.  22 v mešanih trojkah!

Krepko pod tistih planiranih 1:05.

18 let

No, pa smo še drugega otroka spravili do kruha... in da citiram dve leti nazaj: uf, kako čas beži...

Prvi maj

Po ne vem kolikem času, sva (tokrat sva) šla spet na morje za prvomajske praznike. Sicer ne morem pisati o nekih ekstremnih temperaturah; za kopat se ni bilo. Sprehodi, tek in ostalo pa je bilo fajn.