Maraton treh src. Lansko leto me je premagal... Letos pa nobenih pričakovanj. Samo tek. Kar bo pa bo.
In kot vedno. Plan A - hitreje kot Beograd. Plan B - pod 1:40.Plana C pa ni bilo, to je to. Boljše od tega ne bo.
Vreme je bilo letos res idealno za tek. Ni bilo vroče, oblačno... Mislim da okoli 13C. Začel sem kar podjetno, s tempom okoli 4:30 - 4:35. Prvih nekaj kilometrov sem pred sabo videl Tineta, ampak sem vedel, da začne bolj počasi, zato nisem niti pospeševal. Nič, enakomeren tempo do Radencev. Tam sem pa imel ene par kilometrov tempo okoli 4:28-4:29, ampak brez kakšnih problemov. Mislil sem si, "Marko bolj počasi, ker te bo na koncu spet pobralo"... Po drugi strani pa , "ajde, dokler gre gre, bo kasneje počasnejše..."
Potem sem sicer šel nekoliko počasneje tja do 13km. Pot preko gozdička je bila bolj počasna, ampak niti ne toliko. Tudi klanec sem šel razmeroma brez problema in tudi čas ni bil nit toliko slab.
Tam sem tudi videl, da bi bil čas lahko krepko pod 1:40, celo okrog 1:38 če bom pritisnil... in sem...
Zadnji kilometri so šli hitro (okoli 4:20). Lepo je spet dihati na škrge...
Na cilju pa presenečenje 1:36:32. Hitreje kot lani! Popolno presenečenje glede na slabšo pripravljenost. Skupno sem bil 111, v kategoriji pa 7!
PS. Letos je bil to spet skoraj "celo-družinski" tek.
No comments:
Post a Comment