Radenci 2023

 Če ne pišem sproti, potem ne pišem. 41 izvedba tekaške prireditve v Radencih. Lansko leto sem, recimo temu, pogrnil na celi črti. Čas je bil 1:53:40. Forma letos ni bistveno boljša od lansko letne, morda celo slabša. Tako da kakšnih novih rekordov nisem pričakoval. Seveda

• Plan A : boljše kot lansko leto
• Plan B; pod 1:50 
• Plan C: bolje kot Liamasoll. 

Že v Limasollu sem imel težave z zadnjimi 8km, tako da to sem pričakoval tudi tu. Zato je bil plan, da se ne bom prav zagnal na začetku, temveč bom skušal ohraniti enak - ali podoben tempo - skozi celo progo. 

Skratka: plan je propadel. Do 11km sem tekel relativno OK, tempo 5:00 +- 5s. Tekel sem vzporedno z zajčkom za 1:45. Potem pa ne vem, pomanjkanje forme, vročina, pomanjkanje volje... Tekel sem med 5:30 in 5:40 pri čemer sem "trpel". Temperatura je bila okoli 19ºC ampak brez sence.  Zadnji kilomter in pol pred ciljem sem sicer pospešil... 

Čas na koncu 1:50:23 - skupno 214 oziroma 21 v kategoriji F. Lansko leto sem bil 174 oziroma 23 v kategoriji.

Begorajski maraton

 Letošnje leto so samo virtualne dirke. Prejšnji mesec sem se odločil, da otečem vsaj en pol maraton letos, pa čeprav virtualen. Evo: 33 Beograjski maraton. 

Proga znana, tek zmeren. Nisem šel na polno, počival pa tudi nisem. Ustavil sem se, ko je ura pokazala 21,1km. Čas: 1:40:55.  Dodatne 3 sekunde je trajalo, da sem na uri pogledal ali je bilo res 21.1 ali ne... 

Dejansko pa bi bil čas okoli 1:39:30. Kakorkoli že, boljše kot lansko leto. 

6 DR MOL tek

Šesti DR.MOLov tek. Le da letos zaradi kasnejšega začetka tekaške sezone ni bil zaključni. Saj ni kaj dosti za povedati: enako proga kot vsa leta do sedaj, enaka vročina kot vsa leta do sedaj... 

Ker ni bilo Tineta sem bi nekako "najresnejši kandidat za zmago"... tako da ja, progo sem odtekel sam, brez kakšnih večjih problemov. 

Čas na koncu je bil 23:43, kar pomeni povprečen tempo 4:10 na km in 9s slabše kot lansko leto. Res pa je, da sem to "razliko" pridelal v prvih dveh kilometrih. 

Tako da, prva tekma letos, morda pa celo zadnja. 

Mogoče pa je na tem mestu tudi primerno, da zapišem rezultate dosedanjih tekov.

• 2015  --22:51 (3)
• 2016  --22:56 (3)
• 2017  --22:32 (3)
• 2018  --23:54 (1)
• 2019  --23:34 (2)
• 2020  --23:43 (1) 

tekaško leto 2019

Ne vem kaj naj rečem. Leto 2019 je za mano. Tekaško je bilo tako tako… Nič kaj posebnega. V januarju sem imel nekaj patetičnih poskusov teka, pa je bila noga vedno proti. Mučil sem se na fizioterapiji, pa je le pomagalo. Februarja sem začel s tekom, sicer zelo počasi. Marca je bilo že normalno, časi pa so bili od začeta tam okoli 5:30 na koncu meseca pa že pod 5:00.

Marca sem šel na Mali kraški maraton (01:46:26) , kjer me je zadnjih par kilometrov pred ciljem »pobralo« - ali je bila vročina ali pa premalo razdalje. Aprila je bilo Beograjski maraton, kjer sem se bal zadnjega klanca. Ampak je šlo in še je bilo rezerve (01:41:20). Maja Maraton treh src, kjer sem bil izredno presenečen nad rezultatom  (01:36:32). Vmes so bili tudi DRMOL treningi, kjer sem prva dva meseca malce z rezervo jemal intervale. No aprila smo se prijavili tudi na NY maraton, tako da tudi ko je bila noga OK sem delal treninge z rezervo.

Priprave na maraton so potekale celo poletje. Ampak spet ni bilo najbolj optimalno. Prvi del – pred morjem – sem zastavil tako, da sem šel distance relativno počasi. : 5:15 tempo. Pa recimo, da je bilo kar OK. Pred dopustom sem spravil 3 kroge okoli PST-ja, pri čemer je bil najdaljši 35,50 km s časom 3:06:19. (tempo 5:15). Ampak sem imel težave zadnje kilometre… Avgusta pa ne vem, malce je bilo vreme krivo, malce vročina, skratka nisem ujel tempa dolgi-kratki-dolgi.. Med dolgimi teki je bilo včasih tudi 3 tedne vmes… Spravil sem tudi 3 teke okoli PST-ja, čas na 35,5 je bil 3:01:35. No bili bi štirje, pa sem enega skrajšal zaradi vročine (bil je malce manj kot 30km). Skratka odtekel sem več dolgih tekov, kot pri prejšnjih priprava, ampak niti eden ni bil brez težav.

Pred NY maratonom, je bil še Ljubljanski maraton. Kar zadovoljen z rezultatom (43:22). Teden dni za tem, pa finale leta: New York Marathon: 3:49:42. Zadnjih 12 km je bilo peklenskih!

Novembra sem počival, v zadnji polovici pa lovil 100km na mesec. Kar težko je bilo, ker je bilo precej dežja. Prva polovica decembra spet počitek zaradi bolezni, nato pa sem spet lovil 100km znamko. Na božični teden sem odtekel dobrih 47 km.

Skratka 2019 je za mano. Nič kaj posebnega, so pa stvari na katere sem lahko ponosen!

Aja še kilometri: 1639km

Soča outdoor festival

Lansko leto me je tale Soča trail navdušil, zato sva letos ponovila vajo. Letos sem vedel, kaj me čaka, zato sem se temu primerno postavil na štart. V prvo skupino, bolj na začetek. 

Prvi kilometri so bili po mojem, kar hitri. Lahko bi bili sicer hitrejši, pa nekako nisem bil "tekmovalno" razpoložen. Do vzpona na Kozlov rob vse OK. Sam vzpon me je malce presenetil, se mi zdi, da sem imel lani več moči in sem več časa tekel. Letos sem hodil,tudi ko bi lahko tekel. 

Spust dol, tradicionalno zame najbolj zoprn del proge. Joj, kako so me sprednje mišice bolele. Po mojem se je poznala manjša kilometrina. 

Potem pa ko smo enkrat prišli dol s klanca, in se je potrebno spustiti v Tolmniska korita. Tam sem mislil, da bom malce pritisnil. Ampak enostavno ni šlo. Vročina me je začelo motiti, noge sem imel svinčene, pa tudi glava ni bila za stvar. Sploh pa potem vzpon v Tolmniskih koritih, tisti mi je bil šele težak... Komaj komaj sem čakal, da se proga prevesi v končni spust. 

Potem sicer z vročino in nogami ni bilo nič boljše, ampak vsaj glava je bila za stvar, tako da sem malce pritisnil... In ko tako tečem in preračunavam koliko je še do konca in kakšen čas bom imel... izračunam, da bom imel cca 2 min boljše kot lansko leto (pa ne da bi tekmoval... ) in malce spustim tempo... Pa sem se zakalkuliral. In pritečem 1:40:13, kar je cca 1 min slabše kot lani. 

No seveda, ko sem šel gledat od kje razlika, sem ugotovil, da smo letos na začetku naredili en dodatni krog po travniku, in da je bila proga nekoliko (cca 500m) daljša kot lani. 

Naslednje leto pa spet, ampak bo treba mal hribe trenirat! 

Maraton 3 src

Maraton treh src. Lansko leto me je premagal... Letos pa nobenih pričakovanj. Samo tek. Kar bo pa bo. 

In kot vedno. Plan A - hitreje kot Beograd. Plan B - pod 1:40.Plana C pa ni bilo, to je to. Boljše od tega ne bo. 

Vreme je bilo letos res idealno za tek. Ni bilo vroče, oblačno... Mislim da okoli 13C. Začel sem kar podjetno, s tempom okoli 4:30 - 4:35. Prvih nekaj kilometrov sem pred sabo videl Tineta, ampak sem vedel, da začne bolj počasi, zato nisem niti pospeševal. Nič, enakomeren tempo do Radencev. Tam sem pa imel ene par kilometrov tempo okoli 4:28-4:29, ampak brez kakšnih problemov. Mislil sem si, "Marko bolj počasi, ker te bo na koncu spet pobralo"... Po drugi strani pa , "ajde, dokler gre gre, bo kasneje počasnejše..."

Potem sem sicer šel nekoliko počasneje tja do 13km. Pot preko gozdička je bila bolj počasna, ampak niti ne toliko. Tudi klanec sem šel razmeroma brez problema in tudi čas ni bil nit toliko slab. 

Tam sem tudi videl, da bi bil čas lahko krepko pod 1:40, celo okrog 1:38 če bom pritisnil... in sem... 

Zadnji kilometri so šli hitro (okoli 4:20). Lepo je spet dihati na škrge... 

Na cilju pa presenečenje 1:36:32. Hitreje kot lani! Popolno presenečenje glede na slabšo pripravljenost. Skupno sem bil 111, v kategoriji pa 7! 

PS. Letos je bil to spet skoraj "celo-družinski" tek. 

Tek trojk

Teka trojk sem se kar malo bal. Svoje tekmovalne apetite sem že nasitil, sedaj bi pa to moral biti tak lep, uživaški tek. Sploh po lansko letni izkušnji, ko smo dirjal kot norci. 

Tako da letos, sem se na daleč, široko, jasno in glasno izogibal trojk, ki bi imele kakršne koli tekmovalne ambicije. Na koncu je Aljaž (ja tisti, ki ga lansko leto ni bilo) predlagal Ingrid. No ja, OK, to bi šlo. Tam okoli 1:05 do 1:10 je pisalo v pogodbi. 

“Mare boš ti držal tempo, k maš uro”, “OK ni problema, 5:00”… Že pri Robovem vodnjaku sem jih gledal v hrbet. Gas, kot da je zastonj pivo na koncu. “Mal hiter gremo…” sem rekel na Poljanskem nasipu, ko sem ju ujel. Potem smo se malce umirili, in z zmernim tempom 4:50 prišli do Golovca. Tam pa spet, kot da je zastonj voda na vrhu. Na vrhu sta me čakala, po klancu dol pa spet. Sploh tisti zadnji del, kjer jaz vedno malo bremzam, sta mi ušla za približno 200m. 

Maj čem, zadnja 2 km sem pritisnil in ju s tempom 4:15 ujel par sto metrov pred ciljem (skoz sem na uro gledal! ) 

Čas na koncu 59:40.  22 v mešanih trojkah!

Krepko pod tistih planiranih 1:05.

Beograjski maraton.

Lansko leto v Banjaluko, letos v Beograd. Lansko leto sem imel velika pričakovanja, letos sem se pa enostavno veselil teka. Vedno sem si želel odteči ta polmaraton, predvsem zato, ker poteka po znanem kraju. 

Pričakovanja pa: a) hitreje kot Kraški, b) hitreje kot LM, c) pod 1:42:30. Forma je bila boljša, ampak še vseeno nisem vedel kaj naj pričakujem. Poleg tega pa ima Beograjski maratan še eno "težavico". Štart je na Terazijah in prva 2km je navzdol. Cilj je prav tako na Terazijah in zadnja 2km je navzgor... Izkušnje Kraškega maratona so me naučile, da zadnji kilometri v klanec niso naj hitrejši. 

Skratka vreme skoraj idealno. Zjutraj je bilo 6-7°C, kasneje pa se je ogrelo na 10℃. Hotel je bil relativno blizu, tako da smo šli na štart kar iz hotela. Malce mraz je bilo na začetku. 

Čeprav je BG maraton številčno nekoliko manjši kot Ljubljana in čeprav so ulice široke, je bila prva dva km kar gužva. Še posebaj tam, ko smo zavili proti Slaviji. Dejansko se je dalo teči, šele ko smo šli čez Brankov most v Novi Beograd. Potem sem tekel do 10km precej konstantno - tempo okoli 4:45 min/km.  Tekli smo mimo parih restavracij, kjer sem bil... 

Na 10km sem imel čas 47:35 kar je bilo kar OK. Redno sem pil in jedel gele. Utrujenosti še nisem čutil, klanca pa sem se še vedno bal. Meni zanimiv del teka je bil čez most na Adi. Sicer se polovico mostu rahlo vzpenjaš, polovico pa spuščaš. Na koncu mislim, da sem tekel okoli 4:35. 

Tam nekje na 18km sem se začel malce šparati za klanec, ampak potem, ko sem šel enkrat čez Brankov most in mimo Tržnice sem pritisnil. Bilo je še manj kot 2km. Ampak ko smo obrnili proti cilju, cca 800 m prej, pa kot da se je cesta na navpišno postavila. Kakšni 50-80m je bilo strmega klanca... Do cilja pa samo še gas. 

Končni čas 1:41:20.  ABC cilji doseženi, zadovoljen in ne preveč utrujen. Dejansko se bi dalo tudi malce hitreje iti, ampak klanec na koncu me je prestrašil. 

Kraški pol maraton.

No tako. Najprej izgovori. Praktično tri mesece nisem tekel, tu pa tam so bili patetični poskusi, ki so se končali z bolečino v levi nogi. Fizioterapija je pomagala, tako da sem začel s tekom v februarju. Sprva sramežljivo počasi in kratko, nato pa sem postopoma povečeval tempo in razdaljo. Kakšni resnih intervalnih treningov se nisem šel, z distancami pa tudi nisem pretiraval.

In to je bila popotnica za MKM 2019. Vreme je bilo lepo sončno, napoved preko 20°C, Sposoben sem bil teči okoli 4:50 do 5:00, tako da sem si postavil mejo pod 1:45. Če bi  bilo pod LM2019 (1:44:10) bi pa sploh bile super. Pač, realni cilji glede na pripravljenost.

In je šlo. Do Lipice po planu (res pa so me klanci zdelovali, vendar vseeno okoli 4:45). Do Bazovice sem tudi pospešil, 9km sem imel celo okoli 4:30. Na 10km je bil čas okoli 48:08, kar je bilo relativno OK, celo malce boljše kot sem pričakoval. 

Po Italiji je sicer šlo, čeprav sem imel tam nekje na 13km rahlo krizo. Vseeno so bili časi okoli 4:50. Mimogrede, prejšnja leta nisem opazil da je toliko klancev, se mi je zdelo vse ravno.

Kalvarija pa se je začelo z vzponom na Orlek. Na 16 km sem imel čas 1:17, kar je dovolj rezerve za planiran čas. Ampak klanci so me ubili. Enostavno ni šlo več kot 5:30, tudi po ravnem ne več... Po mojem je bil tu problem tudi vročina, ki je bila okoli 21°C, dehidracija in seveda pomanjkanje treninga. Na Orleku sem se ustavil, (sploh prvič na pol maratonih) in spil 2 kozarca vode. Na cilju sem jih nato še 4 + eno pivo kasneje.
Zadnje par sto metrov nisem imel niti volje niti moči, da bi sploh pospešil. Čas na koncu 1:46:26, za kar moram seveda napisati - najslabši pol maraton do sedaj.

23 Ljubljanski maraton

Ljubljanski maraton. Niti ne vem kateri po vrsti je bil... Vem pa sledeče: moja pričakovanja pred tekom so bila nikakršna. 

Desna stegenska mišica, ki me je začela mučiti septembra je še vedno zelo aktivna. Zato pravzaprav nisem imel nič treningov. Tu pa tam sem kaj odtekel, nato pa par dni šepal in počival. Teden pred Ljubljanskim maratonov sem se "šparal" in nič tekel. Z nogo je bilo sicer OK, ampak sem vedel da se bo po nekaj kilometrih oglasila. 

Vremenska napoved je bila dež z nekoliko več dežja. In res, že na štartu nas je pralo kot za stavo. Imel sem neko pelerino za enkratno uporabo, ki sem jo pred startom odvrgel.

Začel sem brez problemov s tempom 4:45-4:50, kar je bilo sicer nekoliko hitreje kot sem planiral, ampak ni bilo težav. Skušal sem teči nekoliko bolj po prstih, ker je nekoliko lažje za nogo. Nič ne rečem, kmalu sem jo čutil ampak ni bilo težav. Na 3km se je celo sonce sramežljivo prikazalo...

Tempo sem držal brez težav do nekje 13-14km. Potem pa se je začelo...(tudi deževati je spet začelo) Leva noga me je že pošteno bolela, mogoče sem bil celo malo utrujen. Skratka na trenutke sem imel občutek da bolj šepam, kot tečem. Parkrat sem skušal še malce pritisniti, ampak enostavno več kot par 100m ni šlo. Pri vsakem nekoliko hitrejšem tempu se je bolečina povečala... Tempo zadnjih 5-6 km ni bil ravno bleščeč...

In ja, čas na koncu je bil 1:44:10, kar je pravzaprav najslabši čas, če odmislim prvi maraton. Prav zadovoljen ne morem biti, pretekel sem pa le. 

7. Medvoški tek

Konec septembra sem se spet udeležil Medvoškega teka. Po pravici povedano z zelo mešanimi občutki. Počitek, ki sem si ga privoščil, ni prav nič izboljšal poškodbo na levi stegenski mišici. Pred tem tekom sem precej težko odtekel krajše razdalje s tempom okoli 5:20-5:30. 

Osnovna želja pred tekom je bil preteči (!) 10km. Rezultat pa sem upal da bo pod 55min. Tako, popolnoma druga kategorija sem sedaj. 

Na štartu sem se postavil bolj zadaj. Množica me je nekoliko potegnila, da sem začel malce hitreje kot sem predvideval - tako okoli 4:45. Ampak brez problemov. Tako da sem kar držal ta tempo ravno na meji večje bolečine. Ugotovil sem, če tečem bolj po prstih kar gre. Nekje na 3-4 km sem ugotovil,da kar gre in prvič po enem mesecu sem začutil nekakšen optimizem, vseeno gre nekoliko na boljše. 

No skratka, tempo je bil vse skozi enak. Tudi v Medvoški klanec, kjer je bil to kar soliden tempo za ostale so tekače. Na 5km je bil rezultat 24:19 končni rezultat pa 48:26

Precej slabše kot lani seveda, ampak vseeno zadovoljen. 

Soča outdoor trail

Že kar nekaj časa sem razmišljal o "trail" teku. Lansko leto sem si ogledoval Milanija trail, no letos pa sem se le prijavil na Soča trail. Na voljo je več prog, šel sem na 15km, kar naj bi bilo dovolj za začetek. 

Z rezultatom se nikakor nisem obremenjeval, predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ker je več kot 400m nadmorske višine in drugič - še vedno sem imel težave z desno stegensko mišico.

Štart je bil ob sotočju Soče in Tolminke. Štart je bil razdeljen v tri skupine. Ker nisem bil ravno "tekmovalno" razpoložen sem sprva razmišljal o drugi skupini, nato sem se pa le (po ogledu ostalih tekmovalcev), postavil nekje bolj na konec prve skupina. 

Značilnosti trail teka so se pokazale nekje po prvem kilometru, ko smo zavili v gozd. Ozka pot, tekli smo eden za drugim, nič prehitevanja, tempo 5:30. Potem je sledil vzpon na Tolmniski grad. Podobna zgodba, malce sem tekel v klanec, del pa smo ga prehodili. Spust je bil tudi zanimiv. Tam sem bil jaz počasnela, leteli so mimo mene ko norci... Potem je sledil raven del do Tolminskih korit. Sedaj ni bilo več gužve, tako da sem skoraj vse prej omenjene norce spet prehitel. 

Pot čez Tolminska korita je bila lepa a počasna. Spet je sledil vzpon... ki sem ga bolj ali manj prehodil. Zadnjih nekaj kilometrov, pa je bil rahli klanec, ki sem ga recimo temu odtekel relativno rekreacijsko spodobno. Tam okoli 4:45 je bil tempo. 

Vrhunec teka pa je prečkanje Tolminke tik pred ciljem. Super. Po mojem naslednje leto spet, samo bolj v sprednje vrste se moram postaviti. Čas kot sem rekel niti ni bil tako pomemben, ampak naj bo napisan: 1:39:10.

Šišenski tek

Letos je bil tudi tradicionalni tek ČS Šiška. Zaradi noge sem se ga lotil izredno rekreativno, bolj zaradi piva in majčke. Tempo sem imel 5:00 ali počasneje, kakšen kilometer do cilje sem malce pritisnil na vrtoglavih 4:45, ampak nogi ni bilo povšeči.

Pa še ovire so bile na poti.

Čas na koncu cca 29:30. (sem pozabil ustaviti štoparico).