Teka trojk sem se kar malo bal. Svoje tekmovalne apetite sem že nasitil, sedaj bi pa to moral biti tak lep, uživaški tek. Sploh po lansko letni izkušnji, ko smo dirjal kot norci.
Tako da letos, sem se na daleč, široko, jasno in glasno izogibal trojk, ki bi imele kakršne koli tekmovalne ambicije. Na koncu je Aljaž (ja tisti, ki ga lansko leto ni bilo) predlagal Ingrid. No ja, OK, to bi šlo. Tam okoli 1:05 do 1:10 je pisalo v pogodbi.
“Mare boš ti držal tempo, k maš uro”, “OK ni problema, 5:00”… Že pri Robovem vodnjaku sem jih gledal v hrbet. Gas, kot da je zastonj pivo na koncu. “Mal hiter gremo…” sem rekel na Poljanskem nasipu, ko sem ju ujel. Potem smo se malce umirili, in z zmernim tempom 4:50 prišli do Golovca. Tam pa spet, kot da je zastonj voda na vrhu. Na vrhu sta me čakala, po klancu dol pa spet. Sploh tisti zadnji del, kjer jaz vedno malo bremzam, sta mi ušla za približno 200m.
Maj čem, zadnja 2 km sem pritisnil in ju s tempom 4:15 ujel par sto metrov pred ciljem (skoz sem na uro gledal! )
Čas na koncu 59:40. 22 v mešanih trojkah!
Krepko pod tistih planiranih 1:05.
