Movemberski tek.

Letos prvič. Od Prešerca do Tivolija, Trnovo, Stara Ljubljana, na Grad in nazaj na Prešernov trg. Skupaj slabih 8km, ampak skorajda bolj sprehod kot tek. Vseeno je bilo luštno.

 

Dunaj

Hčerka je šla na koncert 21 pilotov, jaz pa v Luftburg na veliko porcijo rebrc. Končal kot zmagovalec.

     

Primerjava

Mogoče še nekaj primerjav vseh treh maratonov.

	Berlin	Ljubljana	Ljubljana
	čas	čas	čas
5 km	0:25:04	0:23:38	0:23:43
10 km	0:49:46	0:47:36	0:47:17
15 km	1:14:10	1:11:39	1:11:17
20 km	1:38:44	1:35:41	1:35:10
Halb	1:44:08	1:41:00	1:40:30
25 km	2:03:39	2:00:26	1:59:57
30 km	2:28:43	2:24:41	2:24:38
35 km	2:54:05	2:49:44	2:50:21
40 km	3:20:19	3:14:31	3:16:42
Finish	3:31:52	3:25:03	3:28:16

Prva a letošnjega maratona je bila najhitrejša do sedaj. Tudi še na 35km ni kakšne velike razlike. 

To se tudi vidi iz časa druge polovice. V Berlinu in Ljubljani sem imel praktično enak čas. S tem, da sem se v Berlinu ustavil ter da se zadnje kilometre nisem niti trudil.

	Berlin	2015	2016
	čas	čas	čas
21km	1:47:44	1:44:03	1:47:46

Še časi 10km intervalov.

10km	0:49:46	0:47:36	0:47:17
20km	0:48:58	0:48:05	0:47:53
30km	0:49:59	0:49:00	0:49:28
40km	0:51:36	0:49:50	0:52:04
42km	0:11:33	0:10:32	0:11:34

Ter 5km intervalov.

5km	0:25:04	0:23:38	0:23:43
10km	0:24:42	0:23:58	0:23:34
15km	0:24:24	0:24:03	0:24:00
20km	0:24:34	0:24:02	0:23:53
25km	0:24:55	0:24:45	0:24:47
30km	0:25:04	0:24:15	0:24:41
35km	0:25:22	0:25:03	0:25:43
40km	0:26:14	0:24:47	0:26:21
42km	0:11:33	0:10:32	0:11:34

Ljubljanski maraton 2016

30.10.2016. Dan D za moj tretji maraton. Od Berlinskega maratona praktično nisem tekel, samo en daljši tek okoli Ljubljane sem šel. Pa še tega zelo počasi in boleče. Težave s peto, nato  še prisilni počitek zaradi operacije. Ampak vsaj peta se je kolikor toliko zacelila.  

Napoved za nedeljo je bila lepo, sončno vreme. Zjutraj sicer megla in hladno, ampak ko se bo megla razkadila pa okoli 13°C. Sprva sem še razmišljal o kakšni majčki z dolgimi rokavi, ampak sem se vseeno odločil za kratke rokave. Kar se je na koncu izkazalo celo za nekoliko preveč.  

Na startu je bilo že sončno in toplo. Po lanskoletnih izkušnjah sem se postavil nekje na konec prve cone, skupaj z Aljažem in Katarino. Na začetku tradicionalna gneča, še posebej se je poznala ožja Dunajska. Čim smo prišli mimo Bavarca pa je šlo. Prvi kilometer je bil malce pod 5:00, nato pa je šel vsak za nekaj sekund hitreje. Četrti je bil že 4:38,  zato sem malce stopil na bremzo in pustil Aljaža in Katrino naprej. No potem sem obračal relativno konstantno nekje okoli 4:43. Tekel sem praktično brez večjih problemom, konstanten ritem vse do 25km.  

Na polmaratonu sem imel čas okoli 1:40:30, kar je nekoliko boljše kot lansko leto. Skratka, tempo je bil konstantno pod 4:50 vse do 25-km. Najhitrejši je bil okoli 4:36, najpočasnejši pa 4:52.  

Tam nekje na Jurčkovi sem začutil težke noge. Tek ni bil več tako lahkoten, sonce me je začelo motiti... Lansko leto klanca na Perruzzijevi nisem niti zaznal, letos pa sem ga občutil. Potem pa nesrečni 30km in Hradeckega. Čas še vedno OK, boljše kot lansko leto... V klanec gor sem pričakovano spustil – in pred svojimi navijači spet pospešil - ampak potem ta kombinacija hribov in dolin... Se mi je zdelo kod ta tečem samo v hrib... To so bili vroče - hladni kilometri. Tempo 5:15, naslednji 4:54... Vse do Kajuhove. Tam sem se odločil da ne bom forsiral in da bom na Vojkovi pritisnil. Ampak tudi na Vojkovi ni šlo. Sonce je žgalo, noge so se mi limale asfalta, vsako ovinek me je vrgel iz tira... Na Topniški je bil še zadnji poskus preboja – 5:08 tempo. Ampak, ko smo zavili na Tabor, na koncu klanca, jao skoraj bi se ustavil na ovinku. Enostavno ni šlo. Niti moči nisem imel za gele, vodo...slabo mi je bilo... Daleč najslabši kilometer (5:24). Odločil sem se da se ne bom ustavil, tekel bom. Pogledam na uro, pa sem videl da tudi s tempom 6:00 pridem na cilj pod 1:30.  

Ta kriza je trajala tam nekje do Ambroževega trga. Malo naprej je bila moja ekipa navijačev in cilj na dosegu roke… Ampak tudi ta dva kilometra nista bile ne lahka ne hitra (okoli 5:10-5:15 ).

V cilje sem pritekel zmatran kot še nikoli poprej. Naslonil sem se na ograjo, v nogah sem imel mravljince, vrtelo se mi je v glavi.. Ampak  Marko proti Marton – 3:0. Čas 3:28:16.  

Čas ni slab! Tudi uvrstitev je praktično enaka kot lansko leto. Lansko leto sem bil skupno 366 (59 v kategoriji), letos 368 oziroma 57 v kategoriji.  

Samo zadnjih 7km je bilo hudih ;-)

Berlin - ob maratonsko dogajanje

Nekaj besed o maratonu je napisano spodaj. Tu bi napisal samo nekaj vtisov ne-maratonskega dogajanja.

Petek 23.9 – nič kaj ni za povedat, razen 13-ih ur vožnje. Stanovali smo v vzhodnem Berlinu, kar pomeni še dobrih 45min vožnje do stanovanja.

Sobota 24.9. Zjutraj smo se najprej odpravili na Expo po štartne številke. To je na stari železniški postaji, v četrti Kreuzberg. Tu sem bil prvič presenečen nad velikostjo maratona. Od podzemne postaje do Expa je bil narejen kar kordon, in praktično vsi potniki so šli tja. Po prevzemi številk smo šli na krajši ogled. Z vlakom na Potsdamer platz – 39km – kjer smo spili kavo. Nato peš do Branderburških vrat ter z avtobusom do Alexanderplatz-a, kjer smo pustili nekaj ur in evrov.

Nedelja 25.9. Maraton! Preživela, oba!  Zvečer na večerjo, kjer je namesto pizze prevladal bližnji lokal z ameriško ponudbo. Kar niti ni bilo slabo, samo piva niso imeli.

Ponedeljek 26.9. Sedaj smo bili pa malce bolj resni turisti. Plan je bil zahodni Berlin. Prvo smo šli pogledat ostanke zidu na Braune strasse na severni strani Berlina. Nato pa z S-Bahnom do postaje ZOO. Otroka sta šla v živalski vrt, midva pa na sprehod po Qdamm-u (35km). Kava v Hard Rock Caffe-ju, kosilo v Vapianu. Nazaj grede smo se ustavili še na muzejskem otoku, ter si od zunaj ogledali Katedralo in Altes muzej. Ter preko Alexanderplaz-a nazaj proti domu.

Torek 27.9. Tokrat smo se odpravili na jug. Prvo smo šli pogledat East Gallery – umetniško poslika del Berlinskega zidu. Nato z vlakom do Krezberga in sprehod do Check Point Charlie. Od tem smo šli z vlakom v osrednji del Berlina (Mitte). Od tam smo se sprehodili do Hackesche Höfe. To je kompleks medsebojno povezanih hiš in dvorišč, med katerimi so restavracije in trgovine. Od tam smo se odpravili še na krožno vožnjo z ladjico po Spree.  Zvečer pa zasluženo pivo.

Sreda 28.9. V zgodnji jutranji urah smo se odpravili proti Ljubljani. Pot je bil bolj tekoča, manj zastojev in gneče.