Petek 13-ti

Pa ga je zapadlo, do jaja... Ljubljana, petek 13.12.  - prvi sneg to zimo.

Ljubljanski maraton

Ljubljanski maraton. 24 po vrsti. Vsakoletni tekaški praznik v Ljubljani, ki označuje konec tekaške sezone. No, ne zame. 

Torej kakšna pričakovanja sem imel letos. Nobenih. Ker grem čez en teden na NYC maraton, sem se že zdavnaj odločil, da grem tokrat na 10km. In ker ne želim tvegati poškodb, sem se odločil, da ne bom šel “na polno”

Ampak, cilji so pa le cilji, zato sem si vseeno zastavil cilj. Najboljši čas do sedaj na 10km progi LM.  (Kar seveda ne bi smelo biti težko, ker je bil prejšnji in edini čas 1:02 ali nekaj takega…)

No resno, če bi tekel med 45-46 min bi bilo super, pa tudi če bi bilo 48min ne bi bila tragedija. Spet plani A, B, C… Vreme je bilo zadnje dni v Ljubljani izredno toplo. Za nedeljo je bilo napovedano sončno z do 20ºC. Start na 10km je bil bolj zgodaj, zato je bilo še precej bolj sveže, okoli 10ºC. In megleno. Kar OK za tek. 

Na štartu gneča, morda celo večja kot na 21km. Postavil sem se nekje na sredi 1 cone, seveda za vsemi “babicami”. Prvi kilometer gneča, prehitevanje, komolčkanje… Par 100m sem se “šlepal” za Zdravkom, pol pa sem šel svoj tempo. Na 2km sem imel čas 8:28, hitreje kot sem planiral, vendar brez problemov. Potem sem imel konstanten tempo okoli 4:25 ves čas, praktično brez problemov. 

Zadnja 2km sem se odločil, da malce pospešim. Zadnji kilometer je bil čas celo okoli 3:55!

Končni čas 43:22. Zadihan in zadovoljen. 

Tedenska razdalja

Ta koledarski teden mi je spet uspelo: 79km v enem kosu. V ponedeljek je bilo vročinskih 29.5km, potem 2x intervali ter tekaški vikend. Pa se je nabralo.

Budimpešta

Takoj po Barceloni sem šel še na eno službeno pot, tokrat v Budmipešto. Po mojem nisem bil tam že 15 let. Pa bi težko rekel, kaj se je spremenilo - videl sem hotel, okolico hotela in pot od restavracije in nazaj... No pa kupil sem nekaj dobrega piva (Dreher IPA, red ale...)

Barcelona

Po slabih dveh letih spet nazaj v Barcelono. V bistvu je nisem prav dosti videl, kajti prišel sem v sredo popoldne, v petek zelo zgodaj zjutraj pa sem imel že letalo nazaj. Četrtek sem pa tako ali tako presedel na partnerske srečanju.  Barcelona pa je le bila...

 

Mojster in Margareta

Meni ena najljubših knjig. Tokrat je bil v Križankah musical, ki ga seveda nismo smeli zamuditi. Izvajal ga je ruski ansabel, LDM Novaya Scena iz Sankt Peterburga.  Menda je predstavo pripravilo 6 skladateljev, 6 liberistov in  66 umetnikov, pri tem pa so uporabili 666 kostumov in 66 scenskih sprememb... brr.. Azzazelo. 

Soča outdoor festival

Lansko leto me je tale Soča trail navdušil, zato sva letos ponovila vajo. Letos sem vedel, kaj me čaka, zato sem se temu primerno postavil na štart. V prvo skupino, bolj na začetek. 

Prvi kilometri so bili po mojem, kar hitri. Lahko bi bili sicer hitrejši, pa nekako nisem bil "tekmovalno" razpoložen. Do vzpona na Kozlov rob vse OK. Sam vzpon me je malce presenetil, se mi zdi, da sem imel lani več moči in sem več časa tekel. Letos sem hodil,tudi ko bi lahko tekel. 

Spust dol, tradicionalno zame najbolj zoprn del proge. Joj, kako so me sprednje mišice bolele. Po mojem se je poznala manjša kilometrina. 

Potem pa ko smo enkrat prišli dol s klanca, in se je potrebno spustiti v Tolmniska korita. Tam sem mislil, da bom malce pritisnil. Ampak enostavno ni šlo. Vročina me je začelo motiti, noge sem imel svinčene, pa tudi glava ni bila za stvar. Sploh pa potem vzpon v Tolmniskih koritih, tisti mi je bil šele težak... Komaj komaj sem čakal, da se proga prevesi v končni spust. 

Potem sicer z vročino in nogami ni bilo nič boljše, ampak vsaj glava je bila za stvar, tako da sem malce pritisnil... In ko tako tečem in preračunavam koliko je še do konca in kakšen čas bom imel... izračunam, da bom imel cca 2 min boljše kot lansko leto (pa ne da bi tekmoval... ) in malce spustim tempo... Pa sem se zakalkuliral. In pritečem 1:40:13, kar je cca 1 min slabše kot lani. 

No seveda, ko sem šel gledat od kje razlika, sem ugotovil, da smo letos na začetku naredili en dodatni krog po travniku, in da je bila proga nekoliko (cca 500m) daljša kot lani. 

Naslednje leto pa spet, ampak bo treba mal hribe trenirat! 

5 DR MOLov tek

5 izvedba DR MOL teka. Tekmovalni zaključek spomladanskega dela sezone. 

Vsako leto je bilo vroče kot v peklu, letos ni bilo takšne vročine. Je pa res, da je bilo po dežju in je bilo precej soparno. Tam okrog 24°C je bilo. 

Prišel je Tine, ki je bil v precej boljši formi kot jaz. Jaz pa sem bil v malce boljši formi kot ostali... Tako da kakšnega dramatičnega boja ni bilo za pričakovati. 

Tine je bil mal pred mano, ampak sem vedel, da če ga bom lovil bom kmalu izgubil sapo. Nekje na 4km se mi zdi, da sem imel manjšo krizo, ampak OK. Pritekel sem do cilja in bi skupno drugi. 

Čas na koncu 23:34.  Kar je sicer cca 20 sekund boljše kot lani, ni pa kak presežek.  Je pa  OK ! 

Šišenski tek

Spet smo se z DRMOLovci udeležili tradicionalnega šišenskega teka. Letos sem ga vzel malenkost bolj resno. Sicer nisem bil kaj pretirano tekmovalno razložen, ampak lep del proge sem tekel z Ingrid, pa je šlo. Edino zadnje cca 2 km je bilo tako, da se je kolona precej raztegnila, tekači pred mano je bil cca 100m naprej. In potem sem si postavil za cilj, da prehitim tistega pred sabo. Kar mi je 2x uspelo do cilja... 

No ja, čas je bil 26:04 - proga 6km. 

Maraton 3 src

Maraton treh src. Lansko leto me je premagal... Letos pa nobenih pričakovanj. Samo tek. Kar bo pa bo. 

In kot vedno. Plan A - hitreje kot Beograd. Plan B - pod 1:40.Plana C pa ni bilo, to je to. Boljše od tega ne bo. 

Vreme je bilo letos res idealno za tek. Ni bilo vroče, oblačno... Mislim da okoli 13C. Začel sem kar podjetno, s tempom okoli 4:30 - 4:35. Prvih nekaj kilometrov sem pred sabo videl Tineta, ampak sem vedel, da začne bolj počasi, zato nisem niti pospeševal. Nič, enakomeren tempo do Radencev. Tam sem pa imel ene par kilometrov tempo okoli 4:28-4:29, ampak brez kakšnih problemov. Mislil sem si, "Marko bolj počasi, ker te bo na koncu spet pobralo"... Po drugi strani pa , "ajde, dokler gre gre, bo kasneje počasnejše..."

Potem sem sicer šel nekoliko počasneje tja do 13km. Pot preko gozdička je bila bolj počasna, ampak niti ne toliko. Tudi klanec sem šel razmeroma brez problema in tudi čas ni bil nit toliko slab. 

Tam sem tudi videl, da bi bil čas lahko krepko pod 1:40, celo okrog 1:38 če bom pritisnil... in sem... 

Zadnji kilometri so šli hitro (okoli 4:20). Lepo je spet dihati na škrge... 

Na cilju pa presenečenje 1:36:32. Hitreje kot lani! Popolno presenečenje glede na slabšo pripravljenost. Skupno sem bil 111, v kategoriji pa 7! 

PS. Letos je bil to spet skoraj "celo-družinski" tek. 

Tek trojk

Teka trojk sem se kar malo bal. Svoje tekmovalne apetite sem že nasitil, sedaj bi pa to moral biti tak lep, uživaški tek. Sploh po lansko letni izkušnji, ko smo dirjal kot norci. 

Tako da letos, sem se na daleč, široko, jasno in glasno izogibal trojk, ki bi imele kakršne koli tekmovalne ambicije. Na koncu je Aljaž (ja tisti, ki ga lansko leto ni bilo) predlagal Ingrid. No ja, OK, to bi šlo. Tam okoli 1:05 do 1:10 je pisalo v pogodbi. 

“Mare boš ti držal tempo, k maš uro”, “OK ni problema, 5:00”… Že pri Robovem vodnjaku sem jih gledal v hrbet. Gas, kot da je zastonj pivo na koncu. “Mal hiter gremo…” sem rekel na Poljanskem nasipu, ko sem ju ujel. Potem smo se malce umirili, in z zmernim tempom 4:50 prišli do Golovca. Tam pa spet, kot da je zastonj voda na vrhu. Na vrhu sta me čakala, po klancu dol pa spet. Sploh tisti zadnji del, kjer jaz vedno malo bremzam, sta mi ušla za približno 200m. 

Maj čem, zadnja 2 km sem pritisnil in ju s tempom 4:15 ujel par sto metrov pred ciljem (skoz sem na uro gledal! ) 

Čas na koncu 59:40.  22 v mešanih trojkah!

Krepko pod tistih planiranih 1:05.

18 let

No, pa smo še drugega otroka spravili do kruha... in da citiram dve leti nazaj: uf, kako čas beži...

Prvi maj

Po ne vem kolikem času, sva (tokrat sva) šla spet na morje za prvomajske praznike. Sicer ne morem pisati o nekih ekstremnih temperaturah; za kopat se ni bilo. Sprehodi, tek in ostalo pa je bilo fajn. 

 

Astronomija

Toliko, da ni vse samo tek in pivo... Kakšnih 20 let nazaj sem kupil spletno kamero Philips ToUCam Pro (model PCVC740K). Sprednji objektiv se je dal odstraniti, tako da se jo je lahko z narejenim navojem M42 lahko priključilo na teleskop ali objektiv. 

Seveda kamera ni imela hlajenja, možno pa je bilo nastaviti število zajetih slik na sekundo ter "občutljivost" čipa. Dodatna prednost je bila, da je imela, v primerjavi z ostalimi spletnimi kamerami, kar visoko občutljivost čipa (manj kot 1  lux, ostale kamere so imele nekje 10 luxov). Velikost čipa je bila 4.6x4 mm, ločljivost pa 692(H) x 504(V).  Za relativno majhen denar, si dobil solidno napravo za snemanje planetarnih objektov. 

Snemanje je potekalo tako, da si naredil video posnetek nebesnega telesa (recimo 10min=50 framov), nato pa si iz video posnetka izbral najboljše slikice in jih seštel. Ena prvih slik, ki sem jih tako posnel je bil Mars. Kakšni podrobnosti se sicer ni videlo, fotografija pa ni bila dosti slabša od tiste, ki jo je posnel Hubble. Predvsem zato, ker je bil tedaj na Marsu nek peščeni vihar. 

Ker je bil čip kamere majhen in ker je bila ločljivost majhna, je bilo potrebno snemati z okularno projekcijo. V praksi je to pomenilo, da je planet plesal levo-desno gor-dol na videoposnetku. 

Spodaj so pa dve sliki, ki sem jih našel ko sem čistil star računalnik. 

Beograjski maraton.

Lansko leto v Banjaluko, letos v Beograd. Lansko leto sem imel velika pričakovanja, letos sem se pa enostavno veselil teka. Vedno sem si želel odteči ta polmaraton, predvsem zato, ker poteka po znanem kraju. 

Pričakovanja pa: a) hitreje kot Kraški, b) hitreje kot LM, c) pod 1:42:30. Forma je bila boljša, ampak še vseeno nisem vedel kaj naj pričakujem. Poleg tega pa ima Beograjski maratan še eno "težavico". Štart je na Terazijah in prva 2km je navzdol. Cilj je prav tako na Terazijah in zadnja 2km je navzgor... Izkušnje Kraškega maratona so me naučile, da zadnji kilometri v klanec niso naj hitrejši. 

Skratka vreme skoraj idealno. Zjutraj je bilo 6-7°C, kasneje pa se je ogrelo na 10℃. Hotel je bil relativno blizu, tako da smo šli na štart kar iz hotela. Malce mraz je bilo na začetku. 

Čeprav je BG maraton številčno nekoliko manjši kot Ljubljana in čeprav so ulice široke, je bila prva dva km kar gužva. Še posebaj tam, ko smo zavili proti Slaviji. Dejansko se je dalo teči, šele ko smo šli čez Brankov most v Novi Beograd. Potem sem tekel do 10km precej konstantno - tempo okoli 4:45 min/km.  Tekli smo mimo parih restavracij, kjer sem bil... 

Na 10km sem imel čas 47:35 kar je bilo kar OK. Redno sem pil in jedel gele. Utrujenosti še nisem čutil, klanca pa sem se še vedno bal. Meni zanimiv del teka je bil čez most na Adi. Sicer se polovico mostu rahlo vzpenjaš, polovico pa spuščaš. Na koncu mislim, da sem tekel okoli 4:35. 

Tam nekje na 18km sem se začel malce šparati za klanec, ampak potem, ko sem šel enkrat čez Brankov most in mimo Tržnice sem pritisnil. Bilo je še manj kot 2km. Ampak ko smo obrnili proti cilju, cca 800 m prej, pa kot da se je cesta na navpišno postavila. Kakšni 50-80m je bilo strmega klanca... Do cilja pa samo še gas. 

Končni čas 1:41:20.  ABC cilji doseženi, zadovoljen in ne preveč utrujen. Dejansko se bi dalo tudi malce hitreje iti, ampak klanec na koncu me je prestrašil. 

Priština

Po slabem letu, spet v osrčju zahodnega Balkana. Gneča še vedno nepopisna, ulice še vedno umazane, še vedno na veliko gradijo, ljudje pa še vedno prijazni...

Kraški pol maraton.

No tako. Najprej izgovori. Praktično tri mesece nisem tekel, tu pa tam so bili patetični poskusi, ki so se končali z bolečino v levi nogi. Fizioterapija je pomagala, tako da sem začel s tekom v februarju. Sprva sramežljivo počasi in kratko, nato pa sem postopoma povečeval tempo in razdaljo. Kakšni resnih intervalnih treningov se nisem šel, z distancami pa tudi nisem pretiraval.

In to je bila popotnica za MKM 2019. Vreme je bilo lepo sončno, napoved preko 20°C, Sposoben sem bil teči okoli 4:50 do 5:00, tako da sem si postavil mejo pod 1:45. Če bi  bilo pod LM2019 (1:44:10) bi pa sploh bile super. Pač, realni cilji glede na pripravljenost.

In je šlo. Do Lipice po planu (res pa so me klanci zdelovali, vendar vseeno okoli 4:45). Do Bazovice sem tudi pospešil, 9km sem imel celo okoli 4:30. Na 10km je bil čas okoli 48:08, kar je bilo relativno OK, celo malce boljše kot sem pričakoval. 

Po Italiji je sicer šlo, čeprav sem imel tam nekje na 13km rahlo krizo. Vseeno so bili časi okoli 4:50. Mimogrede, prejšnja leta nisem opazil da je toliko klancev, se mi je zdelo vse ravno.

Kalvarija pa se je začelo z vzponom na Orlek. Na 16 km sem imel čas 1:17, kar je dovolj rezerve za planiran čas. Ampak klanci so me ubili. Enostavno ni šlo več kot 5:30, tudi po ravnem ne več... Po mojem je bil tu problem tudi vročina, ki je bila okoli 21°C, dehidracija in seveda pomanjkanje treninga. Na Orleku sem se ustavil, (sploh prvič na pol maratonih) in spil 2 kozarca vode. Na cilju sem jih nato še 4 + eno pivo kasneje.
Zadnje par sto metrov nisem imel niti volje niti moči, da bi sploh pospešil. Čas na koncu 1:46:26, za kar moram seveda napisati - najslabši pol maraton do sedaj.

20 desetletji

Yap, it's official. 20 let. Tako kot gre tisti vic - včasih je bila to največja zagrožena kazen.

Pomlad

... prihaja

Rovinj

Nekdo je praznoval Abrahama in si je zaželel iti na izlet. In smo šli: Limski kanal, Rovinj, Kringa.
Lepo vreme, idealno za sprehod. Na kosilo smo šli v restavracijo Danjeli v vasi Kringa. Niti slučajno po naključju ne zaideš tja... tako je skrito. Hrana pa dobra, prava istrska.

Dunaj

Pred leti je šla mala na koncert 21 Pilotov, žena v Ikeo jaz pa na rebrca. Vse na Dunaju. Letos se je zgodba ponovila, le s to razliko, da sem rebrca jedel v Centimeter. Tudi tokrat zmagal.

Mimogrede, to je bila "srednja" porcija.

Tekaško 2018

Vsako leto januarja opišem tekaške uspehe preteklega leta. Letos, na žalost, ni kaj dosti za pisati. V preteklih treh letih sem pretekel več kot 2000km letno. No, letos sem že na začetku vedel, da temu ne bo tako. Da bo ta tako slabo, pa tudi ne. 

V letu 2018 sem pretekel zgolj 1414km. K temu so največ pripomogle dve poškodbi, prva v juniju na medvoškem teku (desna noga) in druga (leva) v septembru. Predvsem druga je bila zoprna, v novembru sem namreč popolnoma opustil tek. 

Za lansko zimsko sezono sem se odločil, da ne bom toliko treniral intervale ampak samo tekel. To se je tudi poznalo na hitrosti. Na Kraški maraton sem šel kot »turist« in ga pretekel z 1:38:10.Na Istrskem sem imel že večje apetite, ampak na zadnjih kilometrih se mi je poznalo, da mi manjka teh hitrih vztrajnostnih treningov. Čas je bil skoraj soliden:1:33:56. Od Banjaluškega pol maratona sem imel večje pričakovanja, je očitno vročina bila prehuda: čas je bil 1:37:10.V Radencih, pa se je očitno videlo, da sem si naložil eno tekmo preveč:1:38:29.

Potem je forma šla gor, do teka Sotočij v Medvodah (42:17). Čas je bil sicer OK, ampak 8km sem pretekl v bolečinah. No potem sem še »odšepal« DR-MOL tek, kjer sem bil prvič prvi (pa ne zaradi tega ker sem bil tako hiter). In potem do druge polovice avgust nisem treniral. Septembra pa še leva noga... Sprva sem dal trening na stran za 14 dni, pa se je po prvem teku spet oglasila. Skratka, na Ljubljanski maraton sem šel brez pravega treninga (1:44:10), kar se je seveda poznalo. 

Tako da, edina svetla točka tekaškega 2018 je avgustovski tek okoli Ljubljane.