Tekaško 2018

Vsako leto januarja opišem tekaške uspehe preteklega leta. Letos, na žalost, ni kaj dosti za pisati. V preteklih treh letih sem pretekel več kot 2000km letno. No, letos sem že na začetku vedel, da temu ne bo tako. Da bo ta tako slabo, pa tudi ne. 

V letu 2018 sem pretekel zgolj 1414km. K temu so največ pripomogle dve poškodbi, prva v juniju na medvoškem teku (desna noga) in druga (leva) v septembru. Predvsem druga je bila zoprna, v novembru sem namreč popolnoma opustil tek. 

Za lansko zimsko sezono sem se odločil, da ne bom toliko treniral intervale ampak samo tekel. To se je tudi poznalo na hitrosti. Na Kraški maraton sem šel kot »turist« in ga pretekel z 1:38:10.Na Istrskem sem imel že večje apetite, ampak na zadnjih kilometrih se mi je poznalo, da mi manjka teh hitrih vztrajnostnih treningov. Čas je bil skoraj soliden:1:33:56. Od Banjaluškega pol maratona sem imel večje pričakovanja, je očitno vročina bila prehuda: čas je bil 1:37:10.V Radencih, pa se je očitno videlo, da sem si naložil eno tekmo preveč:1:38:29.

Potem je forma šla gor, do teka Sotočij v Medvodah (42:17). Čas je bil sicer OK, ampak 8km sem pretekl v bolečinah. No potem sem še »odšepal« DR-MOL tek, kjer sem bil prvič prvi (pa ne zaradi tega ker sem bil tako hiter). In potem do druge polovice avgust nisem treniral. Septembra pa še leva noga... Sprva sem dal trening na stran za 14 dni, pa se je po prvem teku spet oglasila. Skratka, na Ljubljanski maraton sem šel brez pravega treninga (1:44:10), kar se je seveda poznalo. 

Tako da, edina svetla točka tekaškega 2018 je avgustovski tek okoli Ljubljane.