Nekaj besed o maratonu je napisano spodaj. Tu bi napisal samo nekaj vtisov
ne-maratonskega dogajanja.
Petek 23.9 – nič kaj ni za povedat, razen 13-ih ur
vožnje. Stanovali smo v vzhodnem Berlinu, kar pomeni še dobrih 45min vožnje do
stanovanja.
Sobota 24.9. Zjutraj smo se najprej odpravili na Expo
po štartne številke. To je na stari železniški postaji, v četrti Kreuzberg. Tu
sem bil prvič presenečen nad velikostjo maratona. Od podzemne postaje do Expa
je bil narejen kar kordon, in praktično vsi potniki so šli tja. Po prevzemi
številk smo šli na krajši ogled. Z vlakom na Potsdamer platz – 39km – kjer smo
spili kavo. Nato peš do Branderburških vrat ter z avtobusom do
Alexanderplatz-a, kjer smo pustili nekaj ur in evrov.
Nedelja 25.9. Maraton! Preživela, oba! Zvečer na večerjo, kjer je namesto pizze
prevladal bližnji lokal z ameriško ponudbo. Kar niti ni bilo slabo, samo piva
niso imeli.
Ponedeljek 26.9. Sedaj smo bili pa malce bolj resni
turisti. Plan je bil zahodni Berlin. Prvo smo šli pogledat ostanke zidu na
Braune strasse na severni strani Berlina. Nato pa z S-Bahnom do postaje ZOO.
Otroka sta šla v živalski vrt, midva pa na sprehod po Qdamm-u (35km). Kava v
Hard Rock Caffe-ju, kosilo v Vapianu. Nazaj grede smo se ustavili še na
muzejskem otoku, ter si od zunaj ogledali Katedralo in Altes muzej. Ter preko
Alexanderplaz-a nazaj proti domu.
Torek 27.9. Tokrat smo se odpravili na jug. Prvo smo
šli pogledat East Gallery – umetniško poslika del Berlinskega zidu. Nato z
vlakom do Krezberga in sprehod do Check Point Charlie. Od tem smo šli z vlakom
v osrednji del Berlina (Mitte). Od tam smo se sprehodili do Hackesche Höfe. To
je kompleks medsebojno povezanih hiš in dvorišč, med katerimi so restavracije
in trgovine. Od tam smo se odpravili še na krožno vožnjo z ladjico po Spree. Zvečer pa zasluženo pivo.
Sreda 28.9. V zgodnji jutranji urah smo se odpravili
proti Ljubljani. Pot je bil bolj tekoča, manj zastojev in gneče.
No comments:
Post a Comment