Prvi sneg

Prvi sneg to zimo: 20.11. Res pa je, da ga je bilo bolj za vzorec in da je hitro šel.

Konec nekega obdobja...

Pozimi je minilo 5 let, ko sem pretekel vsaj 100km mesečno. Lepi časi...

Letos pa so se začele težave z desno nogo. Malce sem počival, malce sem lahkotno tekel, spet pritisnil, spet bolečine... in ponovi vajo. No zadnjič sem šel na lahkoten tek, tempo 5:15+, in na 6km, puf, bolečina... Bolečina v stegnu in v duši.. Očitno bo treba počivati vsaj mesec ali dva, da se tole pozdravi. Edina sreča, da je november...

In tako se je niz zaustavil - po 68 mesecih.

23 Ljubljanski maraton

Ljubljanski maraton. Niti ne vem kateri po vrsti je bil... Vem pa sledeče: moja pričakovanja pred tekom so bila nikakršna. 

Desna stegenska mišica, ki me je začela mučiti septembra je še vedno zelo aktivna. Zato pravzaprav nisem imel nič treningov. Tu pa tam sem kaj odtekel, nato pa par dni šepal in počival. Teden pred Ljubljanskim maratonov sem se "šparal" in nič tekel. Z nogo je bilo sicer OK, ampak sem vedel da se bo po nekaj kilometrih oglasila. 

Vremenska napoved je bila dež z nekoliko več dežja. In res, že na štartu nas je pralo kot za stavo. Imel sem neko pelerino za enkratno uporabo, ki sem jo pred startom odvrgel.

Začel sem brez problemov s tempom 4:45-4:50, kar je bilo sicer nekoliko hitreje kot sem planiral, ampak ni bilo težav. Skušal sem teči nekoliko bolj po prstih, ker je nekoliko lažje za nogo. Nič ne rečem, kmalu sem jo čutil ampak ni bilo težav. Na 3km se je celo sonce sramežljivo prikazalo...

Tempo sem držal brez težav do nekje 13-14km. Potem pa se je začelo...(tudi deževati je spet začelo) Leva noga me je že pošteno bolela, mogoče sem bil celo malo utrujen. Skratka na trenutke sem imel občutek da bolj šepam, kot tečem. Parkrat sem skušal še malce pritisniti, ampak enostavno več kot par 100m ni šlo. Pri vsakem nekoliko hitrejšem tempu se je bolečina povečala... Tempo zadnjih 5-6 km ni bil ravno bleščeč...

In ja, čas na koncu je bil 1:44:10, kar je pravzaprav najslabši čas, če odmislim prvi maraton. Prav zadovoljen ne morem biti, pretekel sem pa le. 

7. Medvoški tek

Konec septembra sem se spet udeležil Medvoškega teka. Po pravici povedano z zelo mešanimi občutki. Počitek, ki sem si ga privoščil, ni prav nič izboljšal poškodbo na levi stegenski mišici. Pred tem tekom sem precej težko odtekel krajše razdalje s tempom okoli 5:20-5:30. 

Osnovna želja pred tekom je bil preteči (!) 10km. Rezultat pa sem upal da bo pod 55min. Tako, popolnoma druga kategorija sem sedaj. 

Na štartu sem se postavil bolj zadaj. Množica me je nekoliko potegnila, da sem začel malce hitreje kot sem predvideval - tako okoli 4:45. Ampak brez problemov. Tako da sem kar držal ta tempo ravno na meji večje bolečine. Ugotovil sem, če tečem bolj po prstih kar gre. Nekje na 3-4 km sem ugotovil,da kar gre in prvič po enem mesecu sem začutil nekakšen optimizem, vseeno gre nekoliko na boljše. 

No skratka, tempo je bil vse skozi enak. Tudi v Medvoški klanec, kjer je bil to kar soliden tempo za ostale so tekače. Na 5km je bil rezultat 24:19 končni rezultat pa 48:26

Precej slabše kot lani seveda, ampak vseeno zadovoljen. 

Tekaški tabor

Tudi letos sva se udeležili tekaškega tabora pri Novigradu. Ista lokacija kot lansko leto. Vreme toplo, morje za plavat (kar sem tudi storil...), družba odlična... In zadnji poizkus sanacije noge. Kakšni deset dni prej nisem nič tekel, niti lažjega teka, v upanju da bo zadnja desna mišica dal mir. Pa ni! 

V petek smo začeli z ogrevalnim tekom, cca 7-8 km z pogovornim tempom. Po dobrem kilometru sem videl, da to ne bo OK. Sicer sem odtekel, ampak bolečina je bila nazaj. Tek pod 1:30 na LM se je prestavil v bližnjo ali daljno prihodnost. 

Ker počitek ni pomagal, sem se odločil da bom tekel kolikor pač lahko. In kot pravijo kamor je šel bik naj gre še štrik. Famozne 800ke v klanec so bile okoli 3:20, samo dol je bilo boleče in počasno. Pa tudi na daljšem teku sem končal na 10km... 

Drugače pa razen teka vse super. Samo Oktoberfest je bil preglasen, tako da smo pivo spili zunaj. 

Krkine nagrade

Letos je prestolonaslednica precej prostega časa preživela na Kemijskem inštitutu. Rezultat je bil raziskovalna naloga z naslovom " Izražanje rekombinatornega proteina iz družine aktinoporinov" (karkoli že to pomeni), za kar je dobila tudi Krkino nagrado za srednješolce. 

Ponosni starši! 

Po poteh spomina in tovarištva

Tale PST me je matrala že dalj časa. Ko sem šel po Celovški sem si mislil, evo tukaj je 13km, pri BTC-ju je bil 21km... Potem pa še tiste zelene črte, ki so ostale od Ljubljanskega maratona. Prav izzivajo. 

Za poletje sem si obljubil, pa grem; eno jutro okrog Ljubljane. Najprej sem nameraval iti začetek julija, pa je bila desna noga hudo proti. Ko smo prišli z dopusta sem vedel, da je sedaj zadnji čas da grem. In sem šel... 

 

V soboto zjutraj, nekje ob 6h sem štartal. Priznam, malce me je bilo strah, kajti pred tem nisem 2 meseca pretekel več kot 13km v kosu. Pa je šlo, tempo 5:10 praktično skozi celotno progo. Ustavil sem se pri Koseškem bajerju in kasneje pri Žalah. Slabih 31 km.