Chicago

 V okviru festivala Ljubljana je letos gostoval musical Chicago.  Družinski ogled pod strogimi PCT pogoji. Sama izvedba je bila super, scenografija pa je malce šepala. 

Konec zapora

Od oktobra naprej smo imeli epidemiološke razmere. Delo od doma, policijska ura, omejitev gibanja le na občino oziroma statistično regijo. Zaprte gostilne in lokali. Čim je bilo konec smo si privoščili izlet. Najprej smo šli na sprehod v Škocijanski zatok . Škocijanski zatok je naraven rezervat. Okoli in okoli je obdan z ograjo, tako da imajo živali notri res mir.  Obiskovalci jih lahko opazujejo v pripravljeni opazovališčih. Zanimivo! 

Plan je bil potem sprehod po Kopru. Se kje usesti in spiti kavo ter iti na kosilo. Razen sprehoda se plan ni uresničil. Zaradi ukrepov - in strahu pred novimi ukrepi - gostinci precej sramežljivo odpirajo lokale. V preostalih, ki so bili odprti, pa je bilo vse zasedeno. 

Na poti nazaj smo se ustavil v Kozini v pivnici in gostilni Mahnič. Po več kot pol leta je bil to prvi obrok izven domače kuhinje. Tako smo navalili na hrano, da sem pozabili slikati ;-). Lep izlet je bil! 

Zadnji sneg ?

 No letos pa zime kar ni konec. 

Begorajski maraton

 Letošnje leto so samo virtualne dirke. Prejšnji mesec sem se odločil, da otečem vsaj en pol maraton letos, pa čeprav virtualen. Evo: 33 Beograjski maraton. 

Proga znana, tek zmeren. Nisem šel na polno, počival pa tudi nisem. Ustavil sem se, ko je ura pokazala 21,1km. Čas: 1:40:55.  Dodatne 3 sekunde je trajalo, da sem na uri pogledal ali je bilo res 21.1 ali ne... 

Dejansko pa bi bil čas okoli 1:39:30. Kakorkoli že, boljše kot lansko leto. 

42. gozdni tek

Letos res ni nobenih tekem. Zgleda, da jih tudi ne bo. Z veseljem sem se torej udeležil možnosti nastopa na Gozdnem teku, 42 po vrsti. Osem let nazaj že udeležil teka, ampak takrat je bila proga daljša. Sedaj naj bi bila 10km, takrat pa je bila deklarirana kot 12.5 kilometrska proga. 

Kot ime pove je proga speljana čez gozd. Po prejšnjih izkušnjah sem pričakoval, da bo proga razgibana in večinoma po gozdnih potkah z precej vrtoglavimi spusti po blatnih stezah preko korenin. Ampak je bilo še precej slabše! 

Vzponi so bili res strmi! Enostavno nisem bil v formi, da bi jih pretekel. Ne morem reči, da ni lepo teči skozi gozd, ampak naporno pa je bilo! 

Zadnji del proge se rahlo spušča. Tam sem se motiviral tako, da prehitim tekača, ki je bil nekaj 100m pred mano. In potem je bila še ena skupina tekačev za prehitet… Tempo je bil nekaj okoli 4:10… 

..do 100m pred ciljem, kjer sem pri premagovanju manjše grbine na asfaltu  neuspešen ter se v duhu scenarija nemih burlesk vertikalno poravnal z podlago. Seveda sem se pobral hitreje kot sem padel in se zmagovito podal proti cilju… 

Končni čas je bil 56:14, za progo dolgo 10.3km in okvirno 300m vzpona. Zadostovalo je za 3 mesto v kategoriji starejših občanov. 

Ostala bo medalja, boleče koleno iz razbit komolec. 

Ljubljansko barje

Kljub temu, da sem Ljubljančan celo življenje do sedaj še nisem imel priložnosti spoznati Ljubljanskega barja. Tako da smo se z veseljem udeležili tradicionalnega pohoda po Barju, ki ga organizira TD Barje. 

Pot je dolga približno 12km in vodi mimo glavnih znamenitosti barja: 

• Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi - znamenita Plečnikova cerkev
• Kozlarjeva gošča  - Okvirno 20 hektarov velik gozd na Barju oziroma gozdni ostanek visokega Barja. Tam je tudi spomenik NOB. 
• Iški morost -  naravni rezervat, spada med najbolj sklenjena območja ohranjenih mokrotnih travnikov. V rezervatu je urejena približno 1300 metrov dolga Koščeva učna pot z opazovalnico.

Vreme pa idealno: sončno in toplo. Prav lep sprehod je bil!

Še nekaj fotografij:http://td-barje.si/pohod-po-barju-2020/

Komet Neowise

Redke dobre stvari je prineslo leto 2020. No ena od njih je bil vsekakor komet Neowise  (C/2020 F3).  Že dolgo ni bilo kometa, ki bi bil viden s prostimi očmi. V začetku julija je bil viden pred vzhodom sonca. Ker sem len, seveda bom to gledal iz terase. Kaj bi se vozil izven Ljubljane. 

Vstanem zjutraj, gledam, v roka binokular… nič. Seveda nisem bil pripravljen, ne kart, ne v katerem ozvezdju naj bi bil, ne kdaj vzhaja... Skratka nič ne vidim in si mislim, da bo se po potrebno naslednjič malce pripraviti. 

Potem pa vidim na severo-vzhodu rep, ki se prikazuje iznad sosednjega bloka. Popolnoma jasno, s prostimi očmi že v rahlo svetlem jutru. Nato pride še komet. Fenomenalno, sij 1-2 magnitude, rep 10 stopinj… 

V drugi polovici meseca se je preselil na večerno nebo. In še vedno je predstavljal impozanten pogled.