Nikki

Počivaj v miru prijatelj moj!

Zasluženi pokoj

Kar štirje pari so šli v pokoj. Mizuno 17 – s katerimi sem pretekel 1 maraton. Mizuno 19 so bile z mano v Berlinu. Že tam so bile precej strgane.

Mizuno 14 – na 14 Ljubljanskem maratonu. In Nike Pegasus , ki so bile superge zimske sezone in z mano za MKM2016, pa mislim tud v Radencih.

Tek trojk

Tudi letos sem šel na daljšo različico – 29km. Tokrat z Rafaelom in Alešem. Vreme lepo sončno, idealno za gozd, po odprtem pa morda celo nekoliko prevroče. Začelo smo podjetno – prvih 13km je minilo v tempu 4:45, v povprečju. Malce pred Urhom smo se zaklepetali, tam je bil tempo okoli 4:50.

Po klancih sem šel zmerno – vsaj jaz – po Golovcu pa tudi nisem pritiskal. Ta del je bilo res lepo teč.

Najbolj zoprn del mi je čisto na koncu Golovca, po klancu navzdol. Ni blagodejno vplival na moja kolena.  Nato pa po Hradeckega proti Prulam, kjer se rahlo spušča, zato lahko pritisneš na “gas”. Zadnja 2km je bil tempo 4:35, pa kar se mene tiče bi šlo tudi hitreje.

Čas na koncu – 2:27:25. Mislim, da smo bili 33 skupno in 12 v svoji kategoriji. Lepo!

Rim–turistični del.

Red je in spodobi se, da opišem tudi turistični del Rimske avanture. Torej… Pot je potekala nekoliko drugače kot v Berlin. V sredo 29.4 smo se z avtom odpravili v Trst, ter od tam z letalom v Rim. Stanovanje smo najeli relativno blizu glavne železniške postaje Termini, zato smo se z avtobusom odpravili iz letališča, ter od tam peš do stanovanja.

Popoldan je bil namenjen bolj “ekstistenčnim” potrebam: iskanje trgovine, hrane… V neposredni bližini sta bila dva kulinarična bisera: picerija “Pinsere” in slaščičarna “Gelaterira La Romana”. Vrhunsko! Pa še malo po okolici smo se sprehodili.

Četrtek. Plan je bil obiskati Kolosej ter se nato s podzemno zapeljati po štartne številke. Za Kolosej presenetljivo ni bilo pretirane gneče, tako da smo si ga ogledali po dolgem in počez.  Od tam pa na sejem po štartne številke. To je bilo relativno daleč, predzadnja postaja podzemne. V neposredni bližini naj bi bil tudi akvarij, ki pa je očitno poniknil. Tudi domačini niso nič vedeli o tem… No skratka sejemsko dogajanje je malce razočaralo. Del mesta, kjer je bilo to je bil zgrajen v času fašistične Italije, kar se je lepo videlo na arhitekturi. Dan smo končali v nakupovalnem središču Euroma2.

Petek, je bil kar se hoje tiče najbolj naporen. Prvo smo šli pogledat Rimski forum. Od tam na Palatinski grič. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno, lepo toplo sončno. S Palatinskega griče je bil prekrasen pogled na Rim

Od tam smo šli na Kapitolski grič (v ozadju), potem pa sprehod do vodnjaka Trevi, nato do Panteona,  ter do trga Navona. Predvsem slednji je mene najbolj navdušil. Od tam pa, sicer s podzemno, še do Španskih stopnic. No, nekateri so imeli še moči za obisk trgovin. Večerja pa zopet pizza in sladoled na že znanih lokacijah.

Sobota. Zaradi težkih nog prejšnjega dne in prihajajočega maratona, sem se odločil, da se bom šel turista samo pol dneva. Začeli smo z Vatikanom, ampak samo ogled trga. Vrsta za ogled cerkve sv. Petra se je vila čez cel trg – po mojem je bilo 2-3 ure čakanja. Od tam smo šli pa do trdnjave Sant’Angelo. Toplo priporočam. Na poti nazaj smo šli še pogledat baziliko Papale di Santa Maria Maggioreo.  Od tam sem šel domov, otroci tudi, Zorana pa po trgovinah.

Nedelja. Kot rečeno sem si šel v dežju pogledat vse rimske znamenitosti še enkrat. Zvečer pa v pizzerijo “Il coure del Napoli”. Na več kot zasluženo pivo in pizzo.

Ponedeljek. Zjutraj na postajo, avtobus, letalo, avto in v Sežani na kosilo. In to je to.

Maratona di Roma

Priznati moram, da sem imel pred Rimskim maratonom kar nekaj treme. Časi na treningih so bili sicer spodobni, ampak v nogah nisem imel toliko kilometrov kot poprej. Ahilova tetiva na levi nogi se je vsake toliko oglašala, da še ni čisto obupala. In kot zadnje, dneve pred maratonom smo prehodili Rim po dolgem in počez… Sem imel kar težke noge. Iskreno povedano, nisem vedel kaj naj točno pričakujem.

Taktika je bila, da začnem s svojimi standardnimi 4:50-4:55. 30 km pod 2:30, potem pa preživim do konca. Realno sem pričakoval čas nekje okoli Berlinskega, vedel pa sem da bi se dalo tudi kaj več.

Dnevi pred maratonom so bili fantastični: sončni, vroči… okoli 22°C. 

V nedeljo 2. aprila pa je bil napovedan dež. Napovedi so se menjale praktično iz ure v uro, od rahlega pršiča, do močnih nalivov.

Start maratona je pri Koloseju -  Via del Fiori Imepriali. To tja sva šla s podzemno, sicer le dve postaji. Vreme oblačno, napovedi okoli 15°C. Idealno za tek. Štart razdeljen v tri zone, z razmikom štarta 5 min. Jaz sem bil v srednji. 

Ob 8:45 start, ki je na začetku izgledal bolj kot hoja. 200m do Piazza Venecia, nato levo po rahlem klancu navzgor (Kapitolski grič) na jug. No in tu smo se kar zaustavili. Ulica široka kod Dunajska, na njem pa 14.000 maratoncev. No in tu so začele prve dežne kaplje. Prvi kilometer izredno počasen – se nisem niti trudil. Drugi kilometer, sem malce skakal levo desno, prehiteval, ampak prav daleč nisem prišel. 3km – komajda sem se prebil mimo balončkov s časom 4:00. Potem pa sem moral na kraj odtočit, in ponovi vajo. Skratka, to so bili izredno počasni kilometri. Mislim, da sem imel čas na 3km 16min in še malo. Takrat se je tudi vlilo, nabirala se luže ob robu ceste, kar je še nekako zožilo progo.

Vatican

Takrat enkrat sem se odločil, da nima smisla s forsiranjem. Časa, očitno, ne morem izboljšati. Grem lepo »na easy«. Lilo je že prav lepo, vsak blisk in grmenje je bilo pozdravljeno s dvigom rok in huronskim »ooooa«. Lepo!

Naslednji kilometri so bili s tempom 5:05. Leva ahilova tetiva je parkrat zagrozila, da se ne bo več šla… tam nekje na 9km me je prav močno zabolelo… 11km je bil najhitrejši 4:49. Od 12-16km smo tekli ob reki Tiberi na sever. Nato levo mimo palače st. Angelo, do Vatikana (17km)… Konstanten tek s tempom okoli 5:05 (vmes spet en postanek za -, ).  Na 21km sem prišel malce pod 1:50.

Do 30km smo potem tekli po relativno širokih cestah, mimo olimpijskega štadiona, tempo konstatnen. Na 29km še en »pit stop«, pred 30km rahel klanec navzgor. Nič dramatičnega. Tu mi je sicer tempo že nekoliko padel (cca 5:08). Pred tem me je sicer rahlo začudilo, kako malo je gledalcev. Res da je bil dež, ampak… No sedaj smo se približevali zgodovinskemu centru Rima in s tem se je tudi večalo število gledalcev.

Piazza Navona

37km je bil na Piazza Navona – eden najlepših delov Rima. Super, a hkrati eden najpočasnejših km. Težava je bila v tem, da so progo zelo zožili. Vzporedno so tekli lahko samo 3 ali 4 tekači. Zaradi česa je tempo spet malce padel. Naslednje 2-3 km sem tekel brez večjih težav, ampak s tempom 5:10-5:15. Obrnili smo na »Piazza del Popolo«, mimo Španskih stopnic in nazaj proti Piazza Venecia. No tam sem že začel pritiskati, čeprav je 41km rahel klanec. Potem pa samo še spust do cilja.

No 41km oznako sem spregledal, zato sem bil za trenutek že malce zaskrbljen nad mojim časom. Vseeno sem kar pritisnil. Po GPS uri je bil to (41,2 -42,2) najhitrejši kilometer s tempom 4:15. 

Kar OK. Končni čas 3:39:00!

Maraton je izredno lep za teč. Predvsem zadnjih 8km, tako zaradi trase kot zaradi publike. 

Split	Time	min/Km	Delta	min/Km
Via Ostiense (5K)	0:26:27	5,17	0:26:27	5,17
Via Rolli (10K)	0:52:27	5,14	0:26:00	5,12
Viale Mazzini (21.097K)	1:49:21	5,10	0:56:54	5,07
Ponte Duca d'Aosta (25K)	2:09:20	5,10	0:19:59	5,07
Viale della XVII Olimpiade (30K)	2:35:38	5,11	0:26:18	5,15
Lungotevere Arnaldo da Brescia (35K)	3:01:28	5,11	0:25:50	5,09
Piazza di Spagna (40K)	3:27:38	5,11	0:26:10	5,14
Via dei Fori Imperiali (FINISH)	3:39:00	5,11	0:11:22	5,10

Zagreb, Beograd

Prejšnji teden je imel Entrust svoj t.i. "Security Day", kjer smo imeli predavanja v Zagrebu in naslednji dan v Beogradu. Zgornja slikca je iz Beograda, kjer je bil lep razgled. V Zagrebu pa ni bilo nikakršnega razgleda. 

Kosovska razglednica

V marcu sem bil po več kot petih letih spet v Prištini. Veliko sprememb, center je zaprt za promet. Ulice nisem niti prepoznal, šele kasneje so mi povedali, da sem tam že bil. Prav tako za lokal, kamor smo šli na pivo. Na splošno se vidi napredek. Pivo pa je še vedno Peja.