7. Medvoški tek

Konec septembra sem se spet udeležil Medvoškega teka. Po pravici povedano z zelo mešanimi občutki. Počitek, ki sem si ga privoščil, ni prav nič izboljšal poškodbo na levi stegenski mišici. Pred tem tekom sem precej težko odtekel krajše razdalje s tempom okoli 5:20-5:30. 

Osnovna želja pred tekom je bil preteči (!) 10km. Rezultat pa sem upal da bo pod 55min. Tako, popolnoma druga kategorija sem sedaj. 

Na štartu sem se postavil bolj zadaj. Množica me je nekoliko potegnila, da sem začel malce hitreje kot sem predvideval - tako okoli 4:45. Ampak brez problemov. Tako da sem kar držal ta tempo ravno na meji večje bolečine. Ugotovil sem, če tečem bolj po prstih kar gre. Nekje na 3-4 km sem ugotovil,da kar gre in prvič po enem mesecu sem začutil nekakšen optimizem, vseeno gre nekoliko na boljše. 

No skratka, tempo je bil vse skozi enak. Tudi v Medvoški klanec, kjer je bil to kar soliden tempo za ostale so tekače. Na 5km je bil rezultat 24:19 končni rezultat pa 48:26

Precej slabše kot lani seveda, ampak vseeno zadovoljen. 

Tekaški tabor

Tudi letos sva se udeležili tekaškega tabora pri Novigradu. Ista lokacija kot lansko leto. Vreme toplo, morje za plavat (kar sem tudi storil...), družba odlična... In zadnji poizkus sanacije noge. Kakšni deset dni prej nisem nič tekel, niti lažjega teka, v upanju da bo zadnja desna mišica dal mir. Pa ni! 

V petek smo začeli z ogrevalnim tekom, cca 7-8 km z pogovornim tempom. Po dobrem kilometru sem videl, da to ne bo OK. Sicer sem odtekel, ampak bolečina je bila nazaj. Tek pod 1:30 na LM se je prestavil v bližnjo ali daljno prihodnost. 

Ker počitek ni pomagal, sem se odločil da bom tekel kolikor pač lahko. In kot pravijo kamor je šel bik naj gre še štrik. Famozne 800ke v klanec so bile okoli 3:20, samo dol je bilo boleče in počasno. Pa tudi na daljšem teku sem končal na 10km... 

Drugače pa razen teka vse super. Samo Oktoberfest je bil preglasen, tako da smo pivo spili zunaj. 

Krkine nagrade

Letos je prestolonaslednica precej prostega časa preživela na Kemijskem inštitutu. Rezultat je bil raziskovalna naloga z naslovom " Izražanje rekombinatornega proteina iz družine aktinoporinov" (karkoli že to pomeni), za kar je dobila tudi Krkino nagrado za srednješolce. 

Ponosni starši! 

Po poteh spomina in tovarištva

Tale PST me je matrala že dalj časa. Ko sem šel po Celovški sem si mislil, evo tukaj je 13km, pri BTC-ju je bil 21km... Potem pa še tiste zelene črte, ki so ostale od Ljubljanskega maratona. Prav izzivajo. 

Za poletje sem si obljubil, pa grem; eno jutro okrog Ljubljane. Najprej sem nameraval iti začetek julija, pa je bila desna noga hudo proti. Ko smo prišli z dopusta sem vedel, da je sedaj zadnji čas da grem. In sem šel... 

 

V soboto zjutraj, nekje ob 6h sem štartal. Priznam, malce me je bilo strah, kajti pred tem nisem 2 meseca pretekel več kot 13km v kosu. Pa je šlo, tempo 5:10 praktično skozi celotno progo. Ustavil sem se pri Koseškem bajerju in kasneje pri Žalah. Slabih 31 km. 

Priština

Po enem letu spet na Kosovu. Toplo vreme, hladno pivo.

Soča outdoor trail

Že kar nekaj časa sem razmišljal o "trail" teku. Lansko leto sem si ogledoval Milanija trail, no letos pa sem se le prijavil na Soča trail. Na voljo je več prog, šel sem na 15km, kar naj bi bilo dovolj za začetek. 

Z rezultatom se nikakor nisem obremenjeval, predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ker je več kot 400m nadmorske višine in drugič - še vedno sem imel težave z desno stegensko mišico.

Štart je bil ob sotočju Soče in Tolminke. Štart je bil razdeljen v tri skupine. Ker nisem bil ravno "tekmovalno" razpoložen sem sprva razmišljal o drugi skupini, nato sem se pa le (po ogledu ostalih tekmovalcev), postavil nekje bolj na konec prve skupina. 

Značilnosti trail teka so se pokazale nekje po prvem kilometru, ko smo zavili v gozd. Ozka pot, tekli smo eden za drugim, nič prehitevanja, tempo 5:30. Potem je sledil vzpon na Tolmniski grad. Podobna zgodba, malce sem tekel v klanec, del pa smo ga prehodili. Spust je bil tudi zanimiv. Tam sem bil jaz počasnela, leteli so mimo mene ko norci... Potem je sledil raven del do Tolminskih korit. Sedaj ni bilo več gužve, tako da sem skoraj vse prej omenjene norce spet prehitel. 

Pot čez Tolminska korita je bila lepa a počasna. Spet je sledil vzpon... ki sem ga bolj ali manj prehodil. Zadnjih nekaj kilometrov, pa je bil rahli klanec, ki sem ga recimo temu odtekel relativno rekreacijsko spodobno. Tam okoli 4:45 je bil tempo. 

Vrhunec teka pa je prečkanje Tolminke tik pred ciljem. Super. Po mojem naslednje leto spet, samo bolj v sprednje vrste se moram postaviti. Čas kot sem rekel niti ni bil tako pomemben, ampak naj bo napisan: 1:39:10.

4 DR MOL-ov tek

Mislim da je bila letos že 4 izvedba DRMOL-ovega zaključnega teka. Ker sem si v začetku meseca nategnil mišico sem bil bolj ali manj na prisilnem počitku, zato kakšnih pričakovanj nisem imel. Vreme tako kot lani, izredno vroče. Blizu 30°Cje bilo. 

Na štartu

Na startu pa manjše presenečenje. Nobenega od glavnih favoritev ni bilo. Pričakovanja so ostala enaka. Začel sem svoj tempo, okoli 4:25-4:30, kar OK je šlo. Z mano sta tekla Rafael in Sašo. Kot trojke. Do obrata sem oba tekača nekoliko prehitel, nazaj nisem niti gledal. Zadnja 2km pa sem želel nekoliko pritisniti. En km sem imel res tempo okoli 4:10, ampak noga je temu ostro nasprotovala. Zato sem zadnji kilometer spet otekel s tempom okoli 4:30. 

prvi kilometer

Zadnji kilometer

Na cilj sem prišel prvi! Z daleč najslabšim časom do sedaj: 23:54. Na koncu sem bil s časom kar zadovoljen, bilo je boljše kot sem sprva mislil.