10. aprila je potekal 3 istrski maraton. Proge so bile drugačne letos.
Štart polmaratona je bil v Kopru in nato preko Izole, Pirana do cilja v
Portorožu. Proga je bila težja letos, ker je imela dva vzpona. Vreme je bilo
OK, mogoče celo malo prevroče (cca 20°C).
Pod vtisom Kraškega maratona sem začel zelo pogumno. Prve kilometre sem
obračal okoli 4:00. Vedel sem, da moram pred vzponoma narediti dovolj rezerve,
če želim imeti dober čas. Na 7km, ko se začne v Izoli rahel vzpon, sem imel čas
okoli 29:30. Super. No ampak potem je bilo vzpona 2 km. Čeprav sem imel še
vedno dober tempo na vzponu (4:45), sem tam izgubil eno minuto. Po klancu dol
pač ni problema, samo časa pa ne nadoknadiš kaj dosti. Na 10km je bil čas zelo
dober – 43:30 – upoštevajoč cca 80m vzpona. Ampak potem je sonce začelo žgati.
No in ko sem pritekel na vzpon v Pacug – tisto pa je bilo konec. Klanec je
strm kot na Golovec, tudi dober kilometer. Potem pa tek po gozdni poti, kjer
sem imel tempo cca 5:00, ter še strm spust po granitnih kockah v Fieso… Nato še
lažji vzpon do Piranskega obzidja, ter 4km do cilja ob morju.. Ampak takrat mi
je motivacija že padla. Zadnje kilometre sem obračal z 4:35, samo zadnjega sem
nekoliko pritisnil…
Končni čas je bil 1:35:07. GPS pa mi je pokazal cca 430m vzpona oz.
spusta. Čas niti ni bil tako slab za takšno progo. Sem pa vseeno hotel
boljšega. Na koncu sem bil med prvimi 100-imi oziroma 10 v svoji kategoriji.
No comments:
Post a Comment