Strani

Sunday, 4 June 2017

Maraton Radenci

Tudi letos sem se, že tradicionalno, udeležil maratona treh src. Tako kot vedno – 21km. Vreme je bilo v teh dneh precej vroče, na ampak na srečo so napovedovali nek dež v soboto. Na koncu s tem obljubam ni bilo nič, vseeno je bilo vroče. Edina sreča je bila, da je bilo vsaj delno oblačno, tako da sonce ni žgal celo pot.

Progo sem poznal od lanskega leta. Letos je bila sicer malenkostno, ampak ne bistveno drugačna. Glede na to, da skoraj leto dni nisem tekel polmaratona in tudi treniral nisem zanj, sem ga vzel bolj kot test, da vidim kje sem in kaj zmorem.

Lansko leto sem tekel 1:33:30, s tem da sem bil v precej boljši formi. Letos sem pričakoval nekoliko slabši rezultat. Za cilj sem si postavil tempo 4:30, kar bi pomenilo čas nekje okoli 1:35.

Kot sem rekel, vreme je bilo toplo – okoli 18°C - 22°C – ampak delno oblačno. Začel sem s tempom 4:25 in ga držal brez problema do G. Radgone. Kakšni km so bili nekoliko hitrejši kakšni počasnejši. Na 10km sem imel čas 44:20.  To je skorajda 1,5 min počasneje kot lani. V okviru pričakovanj. Tudi do makedama (15km) bolj ali manj enako, mogoče za kakšno sekundo počasneje.

Makedamski del je bil počasen (4:35 – 4:40). Proga se rahlo vzpenja, pa še makedam ni ravno raven. Klanec za tem sem odtekel relativno dobro. Bolje ko lansko leto. Prav tako zadnje 3 km, kjer je bil tempo okoli 4:15.

Čas na koncu 1:33:32. 2 pičli sekundi počasneje kot lansko leto. 108 mesto skupno in 17 v kategoriji. Lansko leto  114/115 skupno oziroma 14 v kategoriji. Zadovoljen.

1081132Pust MarkoSLOCOOL0:35:331:08:291:33:32E/17

21495271589IMG_4820_71
31495271590IMG_4823_72

Pa še primerjava tekov


2016
2017
1
04:12
04:25
2
04:19
04:25
3
04:16
04:17
4
04:22
04:24
5
04:19
04:21
6
04:17
04:19
7
04:24
04:24
8
04:15
04:21
9
04:13
04:16
10
04:19
04:30
11
04:26
04:28
12
04:28
04:28
13
04:22
04:21
14
04:34
04:24
15
04:35
04:33
16
04:39
04:33
17
04:43
04:40
18
04:42
04:29
19
04:19
04:15
20
04:23
04:17
21
04:16
04:07
03:36
03:35

Thursday, 1 June 2017

Nujne in obvezne priprave za opazovanje z nekaterimi drugimi napotki in napitki

Nikolaj Štritof

V zadnjem času prihaja do pretirane uporabe in zlorabe Goedel-Turingovih strojev, tudi s strani častilcev velespoštovane in prekrasne muze Uranije. Posebej se je ta navada razpasla v bivših čezmorskih kolonijah Britanskega kraljestva in pri podložnikih Japonskega cesarja. Ta škodljiva in nemarna razvada uporabe Goedel-Turingovih strojev v povezavi s polprevodniškimi tabelicami v kamrici oziroma vezij s sklopljenim nabojem, se je pojavila tudi v naših krajih.

Zato sem prisiljen, da napišem nekaj nujnih napotkov za opazovanje nebeških stvari in pojavov. Seveda moram upoštevati in spoštovati spoznanja in ugotovitve velecenjenih mož, kot so Hiparh, Tycho Brahe in Wilhelm Herschel. Vsi so bili veliki častilci naše muze.

Prvi nujni pogoj za uspešno opazovanje je obleka. Za opazovanje zvezd moramo biti čisto in spodobno oblečeni. Za moške velja pravilo temne večerne obleke ali smokinga, samoveznica je obvezna. Spremljevalke morajo imeti dolgo večerno obleko s primernim izrezom. Glede okraskov ne smemo pretiravati. Dovoljena je na primer rdeča vrtnica v gumbnici; dekleta in žene pa naj pazijo, da se ne nakitijo in naličijo preveč. Ravno toliko morajo poudariti svoj spol, da opazovalcu dajo vedeti, da so tudi nekatere zemeljske stvari vredne videnja in poizkušanja ter uporabe. Seveda je samo po sebi umevno, da moramo biti za opazovanje čisti, gladko obriti in primerno nadišavljeni.

Nekoliko drugačna je obleka in tudi obnašanje pri dnevnem opazovanju Sonca. Obleka mora biti zračna in je lahko nekoliko bolj sproščena, posebej naše spremljevalke morajo pokazati veliko posledic dobrodejnega učinka ultravijoličnega sevanja vrste A. Še bolje je, če nastavijo vso kožo tem blagodejnim učinkom. Tropska čelada, primeren klobuk ali slamnik so obvezni. Pri tem moram nujno pripomniti, da so temni naočniki na meji dobrega okusa.

Že naš veliki prednik Johannes Kepler je uvidel povezavo med nebesi in glasbo. Zato je glasba nujen del opazovanja. Vendar moramo biti pri izboru glasbe previdni, premnogokrat se zgodi, da je izbor glasbe ali prelahkoten ali pa namišljeno poduhovljen. K temu so nagnjeni še posebej mlajši opazovalci, deloma jim to lahko odpuščamo, jih pa moramo na to vedno in sproti opozarjati. Posebej jih moramo ošteti, če poslušajo glasbo, ki prihaja iz Goedel-Turingovih strojev in jih podučiti, da je taka glasba neprimerna. Saj smo vendar v hramu velecenjene Uranije in ne na kakšnem sejmišču!

Tudi glede prehrane in okrepčil moramo biti previdni. V kali moramo zatirati vse poizkuse rastlinožerov in travojedov na našem observatoriju! Opazovanje začnemo z ribjo predjedjo in lahkim vinom, ki se zelo dobro ujema tudi z opazovanjem Merkurja in Venere. Opazovanje nadaljujemo z mesno predjedjo, za to priliko je posebej primeren pršut z olivami. Logično moramo stvar zaliti s težkim rdečim ali črnim vinom, ki se poda opazovanju šibkih galaksij. Kljub temu, da sem slišal in tudi sam poizkusil, drugotno mnenje, da se galaksijam bolje poda star portovec s sladico, a raje ostanimo pri vrstnem redu. Ob polnoči je najprimernejši čas za pečenko, seveda sodi zraven suho primerno ohlajeno vino. Glede pečenke se mnenja krešejo, sam sem odločno proti perutnini, ker jo jemo z rokami in imamo potem težave z mastnimi okularji. Priznam pa, da bi mi včasih pečen fazan s primerno omako zelo ustrezal. Najbolj primeren se mi za polnoč zdi srnin medaljon ali divjačina na splošno. Za preostanek noči moramo nujno imeti pripravljene manjše prigrizke, kot so obloženi kruhki s kaviarjem in lososom, jajčka z naribanimi gomoljikami ali drobno slano pecivo. Edina prava pijača za čas po polnoči je primerno ohlajeno peneče vino, ki se izredno poda k kroglastim kopicam pri velikih povečavah. S penečim vinom je spodobno, da tudi nazdravimo prihodu našega rumenega pritlikavca nad obzorje. Za sladico si pred spanjem privoščimo kakšno primerno torto, meni osebno je najbolj povšeči torta, po kateri slovi hotel Sahar v bivšem cesarskem mestu Dunaj, z mnogo ne presladke stepene sveže smetane.

Če se predajamo užitkom, ko nad pokrajino bdi Pasja zvezda, je nujno da se krepčamo s toplimi napitki: čaj s kubanskim rumom, kava z domačim žganjem, sam sem pristaš kave z dobrim vinjakom. Posebej so topli napitki v čislih opazovalcev utrnjenih zvezd, ki jih moram vedno znova opozarjati, da se v primeru velikega števila utrinkov vendarle spodobi peneče vino.

Vinjak ali konjak je izredno primeren za opazovanje velikih planetov, posebej še Saturna. Glede njegove starosti obstaja preprosto pravilo. Vinjak ali konjak mora biti star vsaj en obhod Jupitra. Še glede glasbe, ki se poda k Saturnu, sem sam mnenja, da je zanj najprimernejši 2. stavek VII. simfonije L. van Beethovna. Drugi imajo raje klavirske sonate.

Tudi za starost vina obstaja pravilo. Teran mora biti star največ en obhod Venere okoli Sonca, medtem, ko morajo biti bela vina stara vsaj eno Marsovo leto. Grozdje za vino pa mora biti obrano ob višku Sončeve aktivnosti.

Najbolj je sproščeno opazovanje Sonca. Zato je tudi prehrana nekoliko bolj navadna. Velikokrat se pokažejo kot primerne mesne kroglice, ki prihajajo s hribovitega predela polotoka Balkana. K njim se izredno poda pivo narejeno po receptu iz Češkega mesta Plzen. Na žalost naš observatorij ni opremljen s studencem v bližini, pivo moramo namreč hladiti s Carnotovim strojem. Seveda pa ne sme manjkati sveže narejen sladoled.

Nekateri šaljivci pravijo, da je kajenje škodljivo. Take neumnosti govorijo samo ljudje, ki ne znajo opazovati, kar se je najbolj pokazalo ob zadnjem popolnem mrku Sonca ko smo samo redki izbranci prižgali smotko s sončnega Karibskega otoka. Prav tako še nisem slišal, da smotka ali pipica ne bi sodila k primernem kozarcu, pravilno temperiranega žganja kakor v dlani primerno ogretega francoskega konjaka.

Mislim, da sem dal mnogo vzgojnih in primernih napotkov za pravo in resno opazovanje. Morda mi bo uspelo prepričati nekatere dvomljivce in zadrteže, da se je treba na observatoriju primerno obnašati in pravilno delovati. Posebej v pogledu oprave in le tej primernega lepega vedenja. Saj se le tako pride do kvalitetnih podatkov in odkritij, in to na spodoben način.

Thursday, 25 May 2017

Sunday, 21 May 2017

Zasluženi pokoj

Kar štirje pari so šli v pokoj. Mizuno 17 – s katerimi sem pretekel 1 maraton. Mizuno 19 so bile z mano v Berlinu. Že tam so bile precej strgane.
20170514_161347
20170514_161439
Mizuno 14 – na 14 Ljubljanskem maratonu. In Nike Pegasus , ki so bile superge zimske sezone in z mano za MKM2016, pa mislim tud v Radencih.
20170514_161538

Saturday, 13 May 2017

Tek trojk

Tudi letos sem šel na daljšo različico – 29km. Tokrat z Rafaelom in Alešem. Vreme lepo sončno, idealno za gozd, po odprtem pa morda celo nekoliko prevroče. Začelo smo podjetno – prvih 13km je minilo v tempu 4:45, v povprečju. Malce pred Urhom smo se zaklepetali, tam je bil tempo okoli 4:50.
Po klancih sem šel zmerno – vsaj jaz – po Golovcu pa tudi nisem pritiskal. Ta del je bilo res lepo teč.
Golovec_2
Golovec_1
Najbolj zoprn del mi je čisto na koncu Golovca, po klancu navzdol. Ni blagodejno vplival na moja kolena.  Nato pa po Hradeckega proti Prulam, kjer se rahlo spušča, zato lahko pritisneš na “gas”. Zadnja 2km je bil tempo 4:35, pa kar se mene tiče bi šlo tudi hitreje.
Cilj_1
Cilj_2
Čas na koncu – 2:27:25. Mislim, da smo bili 33 skupno in 12 v svoji kategoriji. Lepo!

Thursday, 11 May 2017

Rim–turistični del.

Red je in spodobi se, da opišem tudi turistični del Rimske avanture. Torej… Pot je potekala nekoliko drugače kot v Berlin. V sredo 29.4 smo se z avtom odpravili v Trst, ter od tam z letalom v Rim. Stanovanje smo najeli relativno blizu glavne železniške postaje Termini, zato smo se z avtobusom odpravili iz letališča, ter od tam peš do stanovanja.
Popoldan je bil namenjen bolj “ekstistenčnim” potrebam: iskanje trgovine, hrane… V neposredni bližini sta bila dva kulinarična bisera: picerija “Pinsere” in slaščičarna “Gelaterira La Romana”. Vrhunsko! Pa še malo po okolici smo se sprehodili.

20170329_175350 20170329_180231

Četrtek. Plan je bil obiskati Kolosej ter se nato s podzemno zapeljati po štartne številke. Za Kolosej presenetljivo ni bilo pretirane gneče, tako da smo si ga ogledali po dolgem in počez.  Od tam pa na sejem po štartne številke. To je bilo relativno daleč, predzadnja postaja podzemne. V neposredni bližini naj bi bil tudi akvarij, ki pa je očitno poniknil. Tudi domačini niso nič vedeli o tem… No skratka sejemsko dogajanje je malce razočaralo. Del mesta, kjer je bilo to je bil zgrajen v času fašistične Italije, kar se je lepo videlo na arhitekturi. Dan smo končali v nakupovalnem središču Euroma2.
20170330_112641
Petek, je bil kar se hoje tiče najbolj naporen. Prvo smo šli pogledat Rimski forum. Od tam na Palatinski grič. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno, lepo toplo sončno. S Palatinskega griče je bil prekrasen pogled na Rim20170331_112818
Od tam smo šli na Kapitolski grič (v ozadju), potem pa sprehod do vodnjaka Trevi, nato do Panteona,  ter do trga Navona. Predvsem slednji je mene najbolj navdušil. Od tam pa, sicer s podzemno, še do Španskih stopnic. No, nekateri so imeli še moči za obisk trgovin. Večerja pa zopet pizza in sladoled na že znanih lokacijah.
Piazza Navona
Sobota. Zaradi težkih nog prejšnjega dne in prihajajočega maratona, sem se odločil, da se bom šel turista samo pol dneva. Začeli smo z Vatikanom, ampak samo ogled trga. Vrsta za ogled cerkve sv. Petra se je vila čez cel trg – po mojem je bilo 2-3 ure čakanja. Od tam smo šli pa do trdnjave Sant’Angelo. Toplo priporočam. Na poti nazaj smo šli še pogledat baziliko Papale di Santa Maria Maggioreo.  Od tam sem šel domov, otroci tudi, Zorana pa po trgovinah.
20170401_114620
Nedelja. Kot rečeno sem si šel v dežju pogledat vse rimske znamenitosti še enkrat. Zvečer pa v pizzerijo “Il coure del Napoli”. Na več kot zasluženo pivo in pizzo.

20170402_195714 20170402_193920
Ponedeljek. Zjutraj na postajo, avtobus, letalo, avto in v Sežani na kosilo. In to je to.

Monday, 17 April 2017

Maratona di Roma

Priznati moram, da sem imel pred Rimskim maratonom kar nekaj treme. Časi na treningih so bili sicer spodobni, ampak v nogah nisem imel toliko kilometrov kot poprej. Ahilova tetiva na levi nogi se je vsake toliko oglašala, da še ni čisto obupala. In kot zadnje, dneve pred maratonom smo prehodili Rim po dolgem in počez… Sem imel kar težke noge. Iskreno povedano, nisem vedel kaj naj točno pričakujem.

Taktika je bila, da začnem s svojimi standardnimi 4:50-4:55. 30 km pod 2:30, potem pa preživim do konca. Realno sem pričakoval čas nekje okoli Berlinskega, vedel pa sem da bi se dalo tudi kaj več.
Dnevi pred maratonom so bili fantastični: sončni, vroči… okoli 22°C. 

V nedeljo 2. aprila pa je bil napovedan dež. Napovedi so se menjale praktično iz ure v uro, od rahlega pršiča, do močnih nalivov.

Start maratona je pri Koloseju -  Via del Fiori Imepriali. To tja sva šla s podzemno, sicer le dve postaji. Vreme oblačno, napovedi okoli 15°C. Idealno za tek. Štart razdeljen v tri zone, z razmikom štarta 5 min. Jaz sem bil v srednji. 

Ob 8:45 start, ki je na začetku izgledal bolj kot hoja. 200m do Piazza Venecia, nato levo po rahlem klancu navzgor (Kapitolski grič) na jug. No in tu smo se kar zaustavili. Ulica široka kod Dunajska, na njem pa 14.000 maratoncev. No in tu so začele prve dežne kaplje. Prvi kilometer izredno počasen – se nisem niti trudil. Drugi kilometer, sem malce skakal levo desno, prehiteval, ampak prav daleč nisem prišel. 3km – komajda sem se prebil mimo balončkov s časom 4:00. Potem pa sem moral na kraj odtočit, in ponovi vajo. Skratka, to so bili izredno počasni kilometri. Mislim, da sem imel čas na 3km 16min in še malo. Takrat se je tudi vlilo, nabirala se luže ob robu ceste, kar je še nekako zožilo progo.

Vatican

Takrat enkrat sem se odločil, da nima smisla s forsiranjem. Časa, očitno, ne morem izboljšati. Grem lepo »na easy«. Lilo je že prav lepo, vsak blisk in grmenje je bilo pozdravljeno s dvigom rok in huronskim »ooooa«. Lepo!

Naslednji kilometri so bili s tempom 5:05. Leva ahilova tetiva je parkrat zagrozila, da se ne bo več šla… tam nekje na 9km me je prav močno zabolelo… 11km je bil najhitrejši 4:49. Od 12-16km smo tekli ob reki Tiberi na sever. Nato levo mimo palače st. Angelo, do Vatikana (17km)… Konstanten tek s tempom okoli 5:05 (vmes spet en postanek za -, ).  Na 21km sem prišel malce pod 1:50.

Do 30km smo potem tekli po relativno širokih cestah, mimo olimpijskega štadiona, tempo konstatnen. Na 29km še en »pit stop«, pred 30km rahel klanec navzgor. Nič dramatičnega. Tu mi je sicer tempo že nekoliko padel (cca 5:08). Pred tem me je sicer rahlo začudilo, kako malo je gledalcev. Res da je bil dež, ampak… No sedaj smo se približevali zgodovinskemu centru Rima in s tem se je tudi večalo število gledalcev.
Piazza Navona


37km je bil na Piazza Navona – eden najlepših delov Rima. Super, a hkrati eden najpočasnejših km. Težava je bila v tem, da so progo zelo zožili. Vzporedno so tekli lahko samo 3 ali 4 tekači. Zaradi česa je tempo spet malce padel. Naslednje 2-3 km sem tekel brez večjih težav, ampak s tempom 5:10-5:15. Obrnili smo na »Piazza del Popolo«, mimo Španskih stopnic in nazaj proti Piazza Venecia. No tam sem že začel pritiskati, čeprav je 41km rahel klanec. Potem pa samo še spust do cilja.



No 41km oznako sem spregledal, zato sem bil za trenutek že malce zaskrbljen nad mojim časom. Vseeno sem kar pritisnil. Po GPS uri je bil to (41,2 -42,2) najhitrejši kilometer s tempom 4:15. 
Kar OK. Končni čas 3:39:00!


Maraton je izredno lep za teč. Predvsem zadnjih 8km, tako zaradi trase kot zaradi publike. 


SplitTimemin/KmDeltamin/Km
Via Ostiense (5K)0:26:275,170:26:275,17
Via Rolli (10K)0:52:275,140:26:005,12
Viale Mazzini (21.097K)1:49:215,100:56:545,07
Ponte Duca d'Aosta (25K)2:09:205,100:19:595,07
Viale della XVII Olimpiade (30K)2:35:385,110:26:185,15
Lungotevere Arnaldo da Brescia (35K)3:01:285,110:25:505,09
Piazza di Spagna (40K)3:27:385,110:26:105,14
Via dei Fori Imperiali (FINISH)3:39:005,110:11:225,10