Strani

Sunday, 14 April 2019

Beograjski maraton.

Lansko leto v Banjaluko, letos v Beograd. Lansko leto sem imel velika pričakovanja, letos sem se pa enostavno veselil teka. Vedno sem si želel odteči ta polmaraton, predvsem zato, ker poteka po znanem kraju. 

Pričakovanja pa: a) hitreje kot Kraški, b) hitreje kot LM, c) pod 1:42:30. Forma je bila boljša, ampak še vseeno nisem vedel kaj naj pričakujem. Poleg tega pa ima Beograjski maratan še eno "težavico". Štart je na Terazijah in prva 2km je navzdol. Cilj je prav tako na Terazijah in zadnja 2km je navzgor... Izkušnje Kraškega maratona so me naučile, da zadnji kilometri v klanec niso naj hitrejši. 



Skratka vreme skoraj idealno. Zjutraj je bilo 6-7°C, kasneje pa se je ogrelo na 10℃. Hotel je bil relativno blizu, tako da smo šli na štart kar iz hotela. Malce mraz je bilo na začetku. 

Čeprav je BG maraton številčno nekoliko manjši kot Ljubljana in čeprav so ulice široke, je bila prva dva km kar gužva. Še posebaj tam, ko smo zavili proti Slaviji. Dejansko se je dalo teči, šele ko smo šli čez Brankov most v Novi Beograd. Potem sem tekel do 10km precej konstantno - tempo okoli 4:45 min/km.  Tekli smo mimo parih restavracij, kjer sem bil... 

Na 10km sem imel čas 47:35 kar je bilo kar OK. Redno sem pil in jedel gele. Utrujenosti še nisem čutil, klanca pa sem se še vedno bal. Meni zanimiv del teka je bil čez most na Adi. Sicer se polovico mostu rahlo vzpenjaš, polovico pa spuščaš. Na koncu mislim, da sem tekel okoli 4:35. 


Tam nekje na 18km sem se začel malce šparati za klanec, ampak potem, ko sem šel enkrat čez Brankov most in mimo Tržnice sem pritisnil. Bilo je še manj kot 2km. Ampak ko smo obrnili proti cilju, cca 800 m prej, pa kot da se je cesta na navpišno postavila. Kakšni 50-80m je bilo strmega klanca... Do cilja pa samo še gas. 

Končni čas 1:41:20.  ABC cilji doseženi, zadovoljen in ne preveč utrujen. Dejansko se bi dalo tudi malce hitreje iti, ampak klanec na koncu me je prestrašil. 



Wednesday, 3 April 2019

Priština

Po slabem letu, spet v osrčju zahodnega Balkana. Gneča še vedno nepopisna, ulice še vedno umazane, še vedno na veliko gradijo, ljudje pa še vedno prijazni...



Sunday, 24 March 2019

Kraški pol maraton.

No tako. Najprej izgovori. Praktično tri mesece nisem tekel, tu pa tam so bili patetični poskusi, ki so se končali z bolečino v levi nogi. Fizioterapija je pomagala, tako da sem začel s tekom v februarju. Sprva sramežljivo počasi in kratko, nato pa sem postopoma povečeval tempo in razdaljo. Kakšni resnih intervalnih treningov se nisem šel, z distancami pa tudi nisem pretiraval.

In to je bila popotnica za MKM 2019. Vreme je bilo lepo sončno, napoved preko 20°C, Sposoben sem bil teči okoli 4:50 do 5:00, tako da sem si postavil mejo pod 1:45. Če bi  bilo pod LM2019 (1:44:10) bi pa sploh bile super. Pač, realni cilji glede na pripravljenost.

In je šlo. Do Lipice po planu (res pa so me klanci zdelovali, vendar vseeno okoli 4:45). Do Bazovice sem tudi pospešil, 9km sem imel celo okoli 4:30. Na 10km je bil čas okoli 48:08, kar je bilo relativno OK, celo malce boljše kot sem pričakoval. 

Po Italiji je sicer šlo, čeprav sem imel tam nekje na 13km rahlo krizo. Vseeno so bili časi okoli 4:50. Mimogrede, prejšnja leta nisem opazil da je toliko klancev, se mi je zdelo vse ravno.

Kalvarija pa se je začelo z vzponom na Orlek. Na 16 km sem imel čas 1:17, kar je dovolj rezerve za planiran čas. Ampak klanci so me ubili. Enostavno ni šlo več kot 5:30, tudi po ravnem ne več... Po mojem je bil tu problem tudi vročina, ki je bila okoli 21°C, dehidracija in seveda pomanjkanje treninga. Na Orleku sem se ustavil, (sploh prvič na pol maratonih) in spil 2 kozarca vode. Na cilju sem jih nato še 4 + eno pivo kasneje.
Zadnje par sto metrov nisem imel niti volje niti moči, da bi sploh pospešil. Čas na koncu 1:46:26, za kar moram seveda napisati - najslabši pol maraton do sedaj.

Tuesday, 19 March 2019

20 desetletji

Yap, it's official. 20 let. Tako kot gre tisti vic - včasih je bila to največja zagrožena kazen.


Saturday, 2 March 2019

Rovinj

Nekdo je praznoval Abrahama in si je zaželel iti na izlet. In smo šli: Limski kanal, Rovinj, Kringa.
Lepo vreme, idealno za sprehod. Na kosilo smo šli v restavracijo Danjeli v vasi Kringa. Niti slučajno po naključju ne zaideš tja... tako je skrito. Hrana pa dobra, prava istrska.


Sunday, 17 February 2019

Dunaj

Pred leti je šla mala na koncert 21 Pilotov, žena v Ikeo jaz pa na rebrca. Vse na Dunaju. Letos se je zgodba ponovila, le s to razliko, da sem rebrca jedel v Centimeter. Tudi tokrat zmagal.

Mimogrede, to je bila "srednja" porcija.