Maraton 3 src

Maraton treh src. Lansko leto me je premagal... Letos pa nobenih pričakovanj. Samo tek. Kar bo pa bo. 

In kot vedno. Plan A - hitreje kot Beograd. Plan B - pod 1:40.Plana C pa ni bilo, to je to. Boljše od tega ne bo. 

Vreme je bilo letos res idealno za tek. Ni bilo vroče, oblačno... Mislim da okoli 13C. Začel sem kar podjetno, s tempom okoli 4:30 - 4:35. Prvih nekaj kilometrov sem pred sabo videl Tineta, ampak sem vedel, da začne bolj počasi, zato nisem niti pospeševal. Nič, enakomeren tempo do Radencev. Tam sem pa imel ene par kilometrov tempo okoli 4:28-4:29, ampak brez kakšnih problemov. Mislil sem si, "Marko bolj počasi, ker te bo na koncu spet pobralo"... Po drugi strani pa , "ajde, dokler gre gre, bo kasneje počasnejše..."

Potem sem sicer šel nekoliko počasneje tja do 13km. Pot preko gozdička je bila bolj počasna, ampak niti ne toliko. Tudi klanec sem šel razmeroma brez problema in tudi čas ni bil nit toliko slab. 

Tam sem tudi videl, da bi bil čas lahko krepko pod 1:40, celo okrog 1:38 če bom pritisnil... in sem... 

Zadnji kilometri so šli hitro (okoli 4:20). Lepo je spet dihati na škrge... 

Na cilju pa presenečenje 1:36:32. Hitreje kot lani! Popolno presenečenje glede na slabšo pripravljenost. Skupno sem bil 111, v kategoriji pa 7! 

PS. Letos je bil to spet skoraj "celo-družinski" tek. 

Tek trojk

Teka trojk sem se kar malo bal. Svoje tekmovalne apetite sem že nasitil, sedaj bi pa to moral biti tak lep, uživaški tek. Sploh po lansko letni izkušnji, ko smo dirjal kot norci. 

Tako da letos, sem se na daleč, široko, jasno in glasno izogibal trojk, ki bi imele kakršne koli tekmovalne ambicije. Na koncu je Aljaž (ja tisti, ki ga lansko leto ni bilo) predlagal Ingrid. No ja, OK, to bi šlo. Tam okoli 1:05 do 1:10 je pisalo v pogodbi. 

“Mare boš ti držal tempo, k maš uro”, “OK ni problema, 5:00”… Že pri Robovem vodnjaku sem jih gledal v hrbet. Gas, kot da je zastonj pivo na koncu. “Mal hiter gremo…” sem rekel na Poljanskem nasipu, ko sem ju ujel. Potem smo se malce umirili, in z zmernim tempom 4:50 prišli do Golovca. Tam pa spet, kot da je zastonj voda na vrhu. Na vrhu sta me čakala, po klancu dol pa spet. Sploh tisti zadnji del, kjer jaz vedno malo bremzam, sta mi ušla za približno 200m. 

Maj čem, zadnja 2 km sem pritisnil in ju s tempom 4:15 ujel par sto metrov pred ciljem (skoz sem na uro gledal! ) 

Čas na koncu 59:40.  22 v mešanih trojkah!

Krepko pod tistih planiranih 1:05.

18 let

No, pa smo še drugega otroka spravili do kruha... in da citiram dve leti nazaj: uf, kako čas beži...

Prvi maj

Po ne vem kolikem času, sva (tokrat sva) šla spet na morje za prvomajske praznike. Sicer ne morem pisati o nekih ekstremnih temperaturah; za kopat se ni bilo. Sprehodi, tek in ostalo pa je bilo fajn. 

 

Astronomija

Toliko, da ni vse samo tek in pivo... Kakšnih 20 let nazaj sem kupil spletno kamero Philips ToUCam Pro (model PCVC740K). Sprednji objektiv se je dal odstraniti, tako da se jo je lahko z narejenim navojem M42 lahko priključilo na teleskop ali objektiv. 

Seveda kamera ni imela hlajenja, možno pa je bilo nastaviti število zajetih slik na sekundo ter "občutljivost" čipa. Dodatna prednost je bila, da je imela, v primerjavi z ostalimi spletnimi kamerami, kar visoko občutljivost čipa (manj kot 1  lux, ostale kamere so imele nekje 10 luxov). Velikost čipa je bila 4.6x4 mm, ločljivost pa 692(H) x 504(V).  Za relativno majhen denar, si dobil solidno napravo za snemanje planetarnih objektov. 

Snemanje je potekalo tako, da si naredil video posnetek nebesnega telesa (recimo 10min=50 framov), nato pa si iz video posnetka izbral najboljše slikice in jih seštel. Ena prvih slik, ki sem jih tako posnel je bil Mars. Kakšni podrobnosti se sicer ni videlo, fotografija pa ni bila dosti slabša od tiste, ki jo je posnel Hubble. Predvsem zato, ker je bil tedaj na Marsu nek peščeni vihar. 

Ker je bil čip kamere majhen in ker je bila ločljivost majhna, je bilo potrebno snemati z okularno projekcijo. V praksi je to pomenilo, da je planet plesal levo-desno gor-dol na videoposnetku. 

Spodaj so pa dve sliki, ki sem jih našel ko sem čistil star računalnik. 

Beograjski maraton.

Lansko leto v Banjaluko, letos v Beograd. Lansko leto sem imel velika pričakovanja, letos sem se pa enostavno veselil teka. Vedno sem si želel odteči ta polmaraton, predvsem zato, ker poteka po znanem kraju. 

Pričakovanja pa: a) hitreje kot Kraški, b) hitreje kot LM, c) pod 1:42:30. Forma je bila boljša, ampak še vseeno nisem vedel kaj naj pričakujem. Poleg tega pa ima Beograjski maratan še eno "težavico". Štart je na Terazijah in prva 2km je navzdol. Cilj je prav tako na Terazijah in zadnja 2km je navzgor... Izkušnje Kraškega maratona so me naučile, da zadnji kilometri v klanec niso naj hitrejši. 

Skratka vreme skoraj idealno. Zjutraj je bilo 6-7°C, kasneje pa se je ogrelo na 10℃. Hotel je bil relativno blizu, tako da smo šli na štart kar iz hotela. Malce mraz je bilo na začetku. 

Čeprav je BG maraton številčno nekoliko manjši kot Ljubljana in čeprav so ulice široke, je bila prva dva km kar gužva. Še posebaj tam, ko smo zavili proti Slaviji. Dejansko se je dalo teči, šele ko smo šli čez Brankov most v Novi Beograd. Potem sem tekel do 10km precej konstantno - tempo okoli 4:45 min/km.  Tekli smo mimo parih restavracij, kjer sem bil... 

Na 10km sem imel čas 47:35 kar je bilo kar OK. Redno sem pil in jedel gele. Utrujenosti še nisem čutil, klanca pa sem se še vedno bal. Meni zanimiv del teka je bil čez most na Adi. Sicer se polovico mostu rahlo vzpenjaš, polovico pa spuščaš. Na koncu mislim, da sem tekel okoli 4:35. 

Tam nekje na 18km sem se začel malce šparati za klanec, ampak potem, ko sem šel enkrat čez Brankov most in mimo Tržnice sem pritisnil. Bilo je še manj kot 2km. Ampak ko smo obrnili proti cilju, cca 800 m prej, pa kot da se je cesta na navpišno postavila. Kakšni 50-80m je bilo strmega klanca... Do cilja pa samo še gas. 

Končni čas 1:41:20.  ABC cilji doseženi, zadovoljen in ne preveč utrujen. Dejansko se bi dalo tudi malce hitreje iti, ampak klanec na koncu me je prestrašil. 

Priština

Po slabem letu, spet v osrčju zahodnega Balkana. Gneča še vedno nepopisna, ulice še vedno umazane, še vedno na veliko gradijo, ljudje pa še vedno prijazni...