Zagreb

Po več kot četrt stoletja ponoven obisk Zagreba. No v Zagrebu sem bil večkrat, samo po Ilici in Gornjem gradu se nisem sprehajal. Nekaj Zagreba še poznam, čeprav je vse drugače. Tokrat smo šli na po-božični ogled Zagreba.

2043 km

Včeraj - 24.12.  na pred božični večer - sem pretekel lansko število pretečenih kilometrov. 2042 km sem obrnil ravno na Kodeljevem, na križišču Polajnske in Hradeckega. Točno leto dni nazaj sem pretekel 2000km v letu.

Božičkov tek

Letos sem šel samo en krog..

2000km

Čeprav dailymille aplikacija zadnje čase ne sešteva več prav (vsota je ostala na 1970km), seštevek pretečenih kilometrov pokaže, da sem včeraj  (11.12.2016) obrnil 2000km v letu 2016. Še en cilj dosežen! Če sem prav izračunal je to bilo nekje na Ižanki, cca 2km pred domom.

Lansko leto je bilo ravno na božični večer (24.12).

Movemberski tek.

Letos prvič. Od Prešerca do Tivolija, Trnovo, Stara Ljubljana, na Grad in nazaj na Prešernov trg. Skupaj slabih 8km, ampak skorajda bolj sprehod kot tek. Vseeno je bilo luštno.

 

Dunaj

Hčerka je šla na koncert 21 pilotov, jaz pa v Luftburg na veliko porcijo rebrc. Končal kot zmagovalec.

     

Primerjava

Mogoče še nekaj primerjav vseh treh maratonov.

	Berlin	Ljubljana	Ljubljana
	čas	čas	čas
5 km	0:25:04	0:23:38	0:23:43
10 km	0:49:46	0:47:36	0:47:17
15 km	1:14:10	1:11:39	1:11:17
20 km	1:38:44	1:35:41	1:35:10
Halb	1:44:08	1:41:00	1:40:30
25 km	2:03:39	2:00:26	1:59:57
30 km	2:28:43	2:24:41	2:24:38
35 km	2:54:05	2:49:44	2:50:21
40 km	3:20:19	3:14:31	3:16:42
Finish	3:31:52	3:25:03	3:28:16

Prva a letošnjega maratona je bila najhitrejša do sedaj. Tudi še na 35km ni kakšne velike razlike. 

To se tudi vidi iz časa druge polovice. V Berlinu in Ljubljani sem imel praktično enak čas. S tem, da sem se v Berlinu ustavil ter da se zadnje kilometre nisem niti trudil.

	Berlin	2015	2016
	čas	čas	čas
21km	1:47:44	1:44:03	1:47:46

Še časi 10km intervalov.

10km	0:49:46	0:47:36	0:47:17
20km	0:48:58	0:48:05	0:47:53
30km	0:49:59	0:49:00	0:49:28
40km	0:51:36	0:49:50	0:52:04
42km	0:11:33	0:10:32	0:11:34

Ter 5km intervalov.

5km	0:25:04	0:23:38	0:23:43
10km	0:24:42	0:23:58	0:23:34
15km	0:24:24	0:24:03	0:24:00
20km	0:24:34	0:24:02	0:23:53
25km	0:24:55	0:24:45	0:24:47
30km	0:25:04	0:24:15	0:24:41
35km	0:25:22	0:25:03	0:25:43
40km	0:26:14	0:24:47	0:26:21
42km	0:11:33	0:10:32	0:11:34

Ljubljanski maraton 2016

30.10.2016. Dan D za moj tretji maraton. Od Berlinskega maratona praktično nisem tekel, samo en daljši tek okoli Ljubljane sem šel. Pa še tega zelo počasi in boleče. Težave s peto, nato  še prisilni počitek zaradi operacije. Ampak vsaj peta se je kolikor toliko zacelila.  

Napoved za nedeljo je bila lepo, sončno vreme. Zjutraj sicer megla in hladno, ampak ko se bo megla razkadila pa okoli 13°C. Sprva sem še razmišljal o kakšni majčki z dolgimi rokavi, ampak sem se vseeno odločil za kratke rokave. Kar se je na koncu izkazalo celo za nekoliko preveč.  

Na startu je bilo že sončno in toplo. Po lanskoletnih izkušnjah sem se postavil nekje na konec prve cone, skupaj z Aljažem in Katarino. Na začetku tradicionalna gneča, še posebej se je poznala ožja Dunajska. Čim smo prišli mimo Bavarca pa je šlo. Prvi kilometer je bil malce pod 5:00, nato pa je šel vsak za nekaj sekund hitreje. Četrti je bil že 4:38,  zato sem malce stopil na bremzo in pustil Aljaža in Katrino naprej. No potem sem obračal relativno konstantno nekje okoli 4:43. Tekel sem praktično brez večjih problemom, konstanten ritem vse do 25km.  

Na polmaratonu sem imel čas okoli 1:40:30, kar je nekoliko boljše kot lansko leto. Skratka, tempo je bil konstantno pod 4:50 vse do 25-km. Najhitrejši je bil okoli 4:36, najpočasnejši pa 4:52.  

Tam nekje na Jurčkovi sem začutil težke noge. Tek ni bil več tako lahkoten, sonce me je začelo motiti... Lansko leto klanca na Perruzzijevi nisem niti zaznal, letos pa sem ga občutil. Potem pa nesrečni 30km in Hradeckega. Čas še vedno OK, boljše kot lansko leto... V klanec gor sem pričakovano spustil – in pred svojimi navijači spet pospešil - ampak potem ta kombinacija hribov in dolin... Se mi je zdelo kod ta tečem samo v hrib... To so bili vroče - hladni kilometri. Tempo 5:15, naslednji 4:54... Vse do Kajuhove. Tam sem se odločil da ne bom forsiral in da bom na Vojkovi pritisnil. Ampak tudi na Vojkovi ni šlo. Sonce je žgalo, noge so se mi limale asfalta, vsako ovinek me je vrgel iz tira... Na Topniški je bil še zadnji poskus preboja – 5:08 tempo. Ampak, ko smo zavili na Tabor, na koncu klanca, jao skoraj bi se ustavil na ovinku. Enostavno ni šlo. Niti moči nisem imel za gele, vodo...slabo mi je bilo... Daleč najslabši kilometer (5:24). Odločil sem se da se ne bom ustavil, tekel bom. Pogledam na uro, pa sem videl da tudi s tempom 6:00 pridem na cilj pod 1:30.  

Ta kriza je trajala tam nekje do Ambroževega trga. Malo naprej je bila moja ekipa navijačev in cilj na dosegu roke… Ampak tudi ta dva kilometra nista bile ne lahka ne hitra (okoli 5:10-5:15 ).

V cilje sem pritekel zmatran kot še nikoli poprej. Naslonil sem se na ograjo, v nogah sem imel mravljince, vrtelo se mi je v glavi.. Ampak  Marko proti Marton – 3:0. Čas 3:28:16.  

Čas ni slab! Tudi uvrstitev je praktično enaka kot lansko leto. Lansko leto sem bil skupno 366 (59 v kategoriji), letos 368 oziroma 57 v kategoriji.  

Samo zadnjih 7km je bilo hudih ;-)

Berlin - ob maratonsko dogajanje

Nekaj besed o maratonu je napisano spodaj. Tu bi napisal samo nekaj vtisov ne-maratonskega dogajanja.

Petek 23.9 – nič kaj ni za povedat, razen 13-ih ur vožnje. Stanovali smo v vzhodnem Berlinu, kar pomeni še dobrih 45min vožnje do stanovanja.

Sobota 24.9. Zjutraj smo se najprej odpravili na Expo po štartne številke. To je na stari železniški postaji, v četrti Kreuzberg. Tu sem bil prvič presenečen nad velikostjo maratona. Od podzemne postaje do Expa je bil narejen kar kordon, in praktično vsi potniki so šli tja. Po prevzemi številk smo šli na krajši ogled. Z vlakom na Potsdamer platz – 39km – kjer smo spili kavo. Nato peš do Branderburških vrat ter z avtobusom do Alexanderplatz-a, kjer smo pustili nekaj ur in evrov.

Nedelja 25.9. Maraton! Preživela, oba!  Zvečer na večerjo, kjer je namesto pizze prevladal bližnji lokal z ameriško ponudbo. Kar niti ni bilo slabo, samo piva niso imeli.

Ponedeljek 26.9. Sedaj smo bili pa malce bolj resni turisti. Plan je bil zahodni Berlin. Prvo smo šli pogledat ostanke zidu na Braune strasse na severni strani Berlina. Nato pa z S-Bahnom do postaje ZOO. Otroka sta šla v živalski vrt, midva pa na sprehod po Qdamm-u (35km). Kava v Hard Rock Caffe-ju, kosilo v Vapianu. Nazaj grede smo se ustavili še na muzejskem otoku, ter si od zunaj ogledali Katedralo in Altes muzej. Ter preko Alexanderplaz-a nazaj proti domu.

Torek 27.9. Tokrat smo se odpravili na jug. Prvo smo šli pogledat East Gallery – umetniško poslika del Berlinskega zidu. Nato z vlakom do Krezberga in sprehod do Check Point Charlie. Od tem smo šli z vlakom v osrednji del Berlina (Mitte). Od tam smo se sprehodili do Hackesche Höfe. To je kompleks medsebojno povezanih hiš in dvorišč, med katerimi so restavracije in trgovine. Od tam smo se odpravili še na krožno vožnjo z ladjico po Spree.  Zvečer pa zasluženo pivo.

Sreda 28.9. V zgodnji jutranji urah smo se odpravili proti Ljubljani. Pot je bil bolj tekoča, manj zastojev in gneče. 

Berlinski maraton

Berlinski maraton. Kaj naj rečem, enkratno doživetje. 40.000 tekačev, po mojem vsaj še nekajkrat toliko gledalcev ob progi…Ampak lepo po vrsti.

Priprave so bile relativno OK. Podobno sem se pripravljal kot na lanski maraton, s tem da je bilo vse skupaj bolj »stisnjeno«. V lanskem letu sem imel na vsak dolg tek naslednji teden nekoliko krajši tek. Letos sem vsak teden šel 30km+. Na koncu se je kar se je tudi poznalo na utrujenosti. Na splošno sem imel tempo nekoliko slabši kot lansko leto, je pa tudi res, da sem drugače treniral.

Teden pred maratonom me je po vsakem treningu bolela leva peta. Prvi dan po treningu sem šepal, drugi dan me je bolelo, tretji dan pa je bilo ok. Relativno OK. Zato sem se odločil, da nekaj dni pred tekom ne bom treniral.

V Berlin smo se odpravili v petek. Z avtom. Vožnja je trajala – s postanki vred – več kot 13 ur. V soboto smo šli na Expo dvigniti številke, nato pa še ogled nekaterih znamenitosti. Kar se je seveda poznalo na zgoraj omenjeni peti… Skratka v četrtek je bila noga čisto OK, v soboto pa sem čutil ne preveč ostro temveč zoprno bolečino…

In bila je nedelja  25.9. Vstala sva pred šesto. Pojedel, vzel aspirin zaradi noge… Zjutraj je bilo še precej hladno (8°C) , kasneje pa je bilo napovedano precej bolj vroče vreme. Okoli 22°C. Skratka – odločil sem se za kratke rokave/hlače in za eno majico, ki bi jo odvrgel pred štartom. Na koncu je nisem niti oblekel. Na štartu je bilo res malo hladno, ampak hitro sem se ogrel.

Štart je dogodek zase. Pred in za mano nepregledna množica tekačev. Začel sem teči šele dobrih 5 min po štartu, pa sem bil relativno blizu (cona E) štartne črte. Prve kilometer je bila gneča. GPS signal sem dobil šele po par minut po štartu, na štoparico pa se nisem mogel zanesti. Prve kilometre nisem imel občutka kako hitro ali počasi grem. Šele na tretjem kilometru sem videl da ima temo nekaj čez 5 min. Kar je bilo relativno slabo. Naslednji kilometri so bili precejšna gneča. Imel sem moč in voljo, da bi šel hitreje, ampak se skorajda ni dalo. Od 5km naprej sem sicer obračal nekje pod 5:00, ampak je bilo dosti prehitevanja in vijuganja. Na 10km sem imel čas komaj kaj pod 50min. 

Tu smo bili že v vzhodnem delu Berlina, na širokih socialističnih avenijah. 11km je šel mimo Alexander placa. Tu je bilo več prostora in se je že dalo bolj teči. Ampak še vedno mi ni uspelo udobno teči na 4:50. Kot da je me je dajala neka utrujenost.  No ampak imel sem konstanten ritem na 4:55, tako da sem celo pomislil, da bo čas pod 3:30.

Mal pred 30 km sem že začel čutiti neko utrujenost in sem čedalje težje držal tempo. Ampak še vseeno je bilo okoli 5:00. Tam nekje od 24km naprej je bilo že kar vroče na soncu, tako da je tudi to bil eden od faktorjev. Postojanke z vodo so bile na vsake 2km tako, da tam sem se redno ustavljal. Na teh postajah z vodo je nekoliko večja gneča kot v Ljubljani. To je bilo nekje od 30km naprej. No ampak tu sem še vedno računal, da bom na koncu malce pritisnil in obdržal rezervo, ki sem si jo pritekel. Pa da bo še dovolj časa za »selfi« pred Brandenburškimi vrati.

Nato je prišel 35 km. Naslednje 3 km nisem videl kilometrskih oznak, šele na 38 km sem preveril svoj tempo – bil je okoli 5:15. Kar pomeni, da sem praktično vso rezervo za selfi izgubil… Naslednje par km bi moral res pritisniti na gas, da bi to dobil nazaj, po drugi strani pa je bilo že več kot 20°C in 38km za mano. Tako da sem se odločil, da ne bom več pritiskal in odtekel zadnje kilometre po občutku.

In seveda najbolj fenomenalen in adrenalinski občutek je bil od Brandenburških vrat pa to cilja. Po modri preprogi ob bučnem vzpodbujanju Berlinčanov.

Čas na koncu : 3:31:52.  Kar je, roko na srce, še vseeno relativno dober rezultat. Mislim pa, da sem bil sposoben bolje. Bomo videli jutri. 

Beograd

Septembra spet v Beogradu. Razen sončnega in toplega vremena ni bilo nič spektakularnega... Spodnja slika je "dom vazduhoplovstva" v Zemunu.

 

70km

Še ena meja obstaja: preteči 70km v tednu, kar pomeni v povprečju 10km na dan. Res je, da sem nekajkrat že pretekel več kot 70km v obdobju 7 dni, vendar pa ne v koledarskem tednu. Do preteklega tedna… Skupaj dobrih 81km. 

36km okoli Ljubljane

Včeraj popoldne sem šel na tek po PST okoli Ljubljane. V začetku sem to planiral za soboto, pa je bila potem boljša napoved za nedeljo, pa so potem napovedali dež za nedeljo, pa dežja ni bilo… skratka na tek sem šel v ponedeljek nekje ob 16h. V soboto in nedeljo sem naredil relativno hitra teka na slabih 9km in 10.6km, s tempom okoli 4:30.

Tokrat sem si izbral daljšo progo: vhod na PST na Peruzzijevi ter izhod na Hruševski. Vreme je bilo sončno in toplo, okoli 24°C. Vročina me niti ni motila toliko. Začel sem precej podjetno. Prve kilometre sem obračal s tempom okoli 4:41-4:45. Na 10km sem imel čas nekaj čez 47min. Prvi postanek sem imel ob koseškem bajerju (cca 15,7 km). Brez problema.

V Šiški mi je tempo nekoliko padel. Tipično sem obračal nekje okoli 4:48 – 4:50. Če sem se potrudil je šlo 4:45 ali manj… Prva kriza je bila na 21km, kjer sem enostavno dobil težke noge. Čez prehod za pešce na Tolstojevi šel sem hodil ter si vzel kako minuto pavze. Potem sem šel brez večjih problemov naprej. Utrujenost je bila prisotna, tempo pa sem imel še kar dober (pod 4:50). Manjša kriza nato v Novih Jaršah, kjer sem pa nekoliko zmanjšal tempo.

Naslednji vodni postanek je bil pri pitniku pri vojašnici. Moram reči, da je trajalo nekoliko dalj kot sem planiral. Potem pa sem tudi začele izredno počasi. Mislim, da sem imel tisti kilometer tempo okoli 5:15. Do 30km sem še nekoliko pritisnil (tempo nekje okoli 4:55), po 30km pa težko. Tempo mi ni niti bistveno padel, po mojem nekaj čez 5:00, ampak težke noge, podplati so me pekli…. Še dvakrat sem se ustavil in raztegnil. 33km je bil sploh najpočasnejši okoli 5:20. Zadnja dva kilometra sem pritisnil, tako da sem jih odtekel pod 5:00.

Skratka skupna razdalja 36,2km čas 2:54:43. Kar je, konec koncev, zelo spodoben čas, in če se ne bi toliko ustavljal bi bilo kar OK. Po mojem sem začel malce prehitro, pa po vsej verjetnosti se je poznalo, da nisem bil 100% spočit. Skupno s tem tekom sem v zadnjih 5 dneh naredil slabih 74km. Šola za drugič. 

252 km

Lanskega julija sem prvič pretekel 200km v enem mesecu; 219 jih je bilo natančno. Potem sem to ponovil še septembra in oktobra. 

No letos pa sem uspel preteči 250km. Čeprav junij ni bil prav nič mrzel, dostikrat je bilo potrebno začeti s tekom ob 6h… trikrat sem šel okoli Ljubljane (cca 31,7km)… Uspelo pa je - točno 252km!

Se je pa na današnjem daljšem teku kar poznala utrujenost. Že na 21km sem imel trde noge. Sedaj pa par dni počitka.

Kdor čaka dočaka...

Pred 17 leti sem začel, zadnji izpit 14 let nazaj... ;-). Delo napisal 2005, no vsaj v veliki meri. In prvič oddal leta 2010... 21.7.2016 pa tudi uspešno zagovarjal. Celo 10 sem dobil... Tako da - mag. znanosti ;-)

 

Blejska nočna 10ka

Letošnja je že 10 po vrsti. Proga je bila letos drugačna. Štart je bil na Blejski promenadi, teklo pa se je v obratni smeri kot prejšnja leta. Zaradi tega je bilo nekoliko več višinske razlike kot pretekla leta.

Kakšnih posebnih pričakovanj nisem imel. Ker je bila proga težja, sem vedel da kakšnih rekordov ne kaže podirati. Poleg tega sem  zadnjih par tednov treniral bolj razdalje kot hitrost. Pa še težave z desno nogo… Tako da kakšne posebne motivacije nisem imel za tek, pravzaprav mi je bil celo malce odveč. Taktika je bila: kolikor se mi bo dalo se mi bo pač dalo…

Na štartu je bila tradicionalno precejšna gneča, ampak se je na srečo hitro sčistilo. Začel sem relativno OK, s tempom po 4:20. V Zako sem pritekel čisto OK, niti zadihan pretirano nisem bil ( čas 0:17:34.1). Nato pa je tisti del pod blejskim gradom, kjer sem šel po moje najpočasneje. Proga je malce razgibana, neosvetljena, ter polna sprehajalcev… Zdi se mi, da sem avtomatsko malce pohodil bremzo. Tudi drugi vzpon nisem pritiskal, ampak vseeno je šlo hitro. Zadnje 2km pa gas… Je bilo kar zabavno prehitevati ;-). Zadnji km sem imel tempo 3:57!

Končni čas je bil 43:07. Nič posebnega, glede na to da sem imel podoben čas na dveh polmaratonih. Na koncu se je izkazalo, da je bila proga celo malce daljša (cca 170m). Glede na to čas niti ni tako slab.

V skupni razvrstitvi 155, v kategoriji C pa 32. (kar je pravzaprav malenkost boljše kot lansko leto!) 

1000km

Letos še prej kot lansko leto - nedelja 3.7.2016. Nekje na PST-ju je bilo. Precej deževno...

2. DR MOL tek

Že tradicionalno konec pomladne sezone zaključimo s tekmo. Proga je bila enaka kot lansko leto: od koseškega bajerja do stopnic ter nazaj. Skupaj cca 5.7km. Za razliko od lanskega leta je bilo letos izredno vroče: cca 30°C. Začel sem hitro, tekla sva skupaj s Tinetom. Čase sem imel relativno dobro – potem pa mi je Tine ušel za nekaj metrov. Enostavno nisem uspel več “pritisniti” da bi ga ujel. Zadnji kilometer pa me je tudi malce zvilo. Vročina, pa tudi s piknika sem prišel…

Na koncu sem bil tretji, čas pa je bil 22:55. Šele potem sem videl, da je to zgolj 4s slabše kot lansko leto. Kar je kar OK, glede na pogoje. 

Plitvički maraton

Letos sem se prvič udeležil Plitvičkega maratona. Teki so na treh razdaljah: maraton, polmaraton in 5km tek. Udeležba je kar mednarodna, čeprav je število tekmovalce omejeno. Na polmaratonu je bilo omejitev 600.

Ker je bil to moj četrti polmaraton v spomladanskem delu in ker je proga zelo naporna, nisem imel nobenih pričakovanj glede časa. Proga je dejansko zelo težka. Prvih 9km je po glavni cesti samo navzdol. Moja taktika je bila, da tu pritisnem, čeprav nisem ravno pristaš teka navzdol. Tu sem obračal okoli 4:15/km, nekatere kilometre pa tudi manj. 4:07 je bil najhitrejši. Malce pred 9km pa se začne prvi vzpon. Prav hudo strm ni – recimo kot klanci v Mostecu – vendar je dolg cca 4km. Tempo okoli 5:40. 

Na 10km sem imel vmesni čas 43:08, tu je bilo že dober kilometer vzpona za mano. 

Na 13km je vas Poljana in tu gremo bolj na lokalne ceste. Zelo lepa pot skozi gozd. V povprečju se sicer rahlo vzpenja, drugače pa je gor-dol. Tu sem imel tempo nekje okoli 4:50. Nato sledi relativno kratek spust k samem jezeru. 

Zadnji štirje kilometri pa so bili zopet navzgor. Predvsem 20km se mi je vlekel. Tekel sem že sam in nekako sem pričakoval da bo klanca prej konec. Pa še precej strm je bil. Ker nisem poznal proge si nisem upal bolj pritisniti, čeprav so bili že zadnji kilometri. Mislim, da je bil ta 20km najbolj naporen – čas pa je bil tudi temu primeren: nekaj pod 6:00 na km. Iz gozda na ravnino prideš praktično manj kot kilometer pred ciljem.

Teh zadnjih nekaj 100m sem pritisnil z zelo spodobnim tempom. Končni (neto) čas pa je bil 1:40:15! (sem sicer upal da bo pod 40…). Za tako težko progo niti ni tako slab rezultat. V skupni razvrstitvi sem bil 40-ti od cca 500 tekačev. V svoji pa kar tretji (od okvirno 60 tekačev)!

Glede slik so se organizatorji zelo potrudili.

  

Maraton Radenci 2016

Letos je bila spremenjena proga. Potekala je od Radencev proti Gornji Radgoni ter nazaj z nekim odcepom. Del proge je potekal tudi po avstrijski Radgoni. Proga je bila težja, v primerjavi s prejšnjimi je imela kar nekaj vzponov. Višinske razlike je bilo 157m. Prejšnja je bila bolj ali manj ravninska.

http://si.mapometer.com/running/route_4329992

Začel sem kar pogumno. Prve kilometre (do 4.) sem obračal 4:15 min/km. V četrtek kilometru je bil rahel vzpon, kar me je malce vrglo iz ritma. No potem pa se je začela tudi znana prekmurska vročina. Čeprav temperature niso bile ekstremno visoke (cca 20°C, mislim da na koncu okoli 22°C), pa je bil tek po soncu. Od spodaj pa je žgal asfalt… Tempo mi je padel na okoli 4:20 – do 8km. Potem pa me je dohitel »zajec« za 1:30. Pa sem rekel, no očitno pa mogoče še bo kaj… In sem se ga držal. Dober tempo, ampak samo nekje do 10km. Tam se začne zopet rahel vzpon iz Radgone.

Na 10km je bil čas točno 43:00.               

Ampak potem mi je zajec ušel (kasneje sem ga srečal na cilju – rekel je da je malce »zamujal« in da je takrat pritisnil s tempom okoli 4:00). Po vročini in soncu še 11km do cilja. Tempo sem imel že počasnejši med 4:25 in 4:30. Do 15km; del poti je vodil po makadamski cesti čez gozdiček. Sem mislil, da bom lahko pritisnil pred klancem, ampak enostavno ni šlo. Takrat me je vročina že kar zdelovala, pil sem na vsaki postaji ampak po 2min sem imel zopet že čisto suha usta… Od nekje 16-18km je klanec. Tu je tempo pričakovano padel na cca 4:45. Od 18km pa do cilja pa praktično samo še »dol« ali po ravnem. No tu sem pritisnil, ampak hitreje od 4:15 enostavno ni šlo.

Skratka, na koncu čas 1:33:30.  Glede na razgibano progo in vročino se je izkazal kar za solidnega. V skupni razvrstitvi sem bil 114/115 (enak čas) oziroma 14 svoji kategoriji. Lansko leto sem bil 148 oziroma 19.

Glede na to, da je bilo letos večja udeležba ter glede na to skupno rezultat je končni rezultat kar OK. 

Praga

Obisk Prage v aprilu 2016. Sicer sem bil že dvakrat v Pragi, ampak razen letališča, hotela in poti med njima nisem kaj dosti videl. Tokrat sem si popoldneva vzel za ogled znamenitosti in muzejev.

Beograd

Restavracija Franš. www.frans.rs .  Drugače pa samo vožnja in sestanki.